Grega Repovž

22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Uvodnik / Macron in Frančišek

Sedemindvajsetega februarja letos je iz Pariza prišla novica, ki se je Evropejcem zdela čudna in nesprejemljiva. Francoski predsednik Emmanuel Macron, karkoli si že mislimo o njem, brez dvoma nima dlake na jeziku. In na neformalnem srečanju predsednikov v Parizu, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, posvečeno pa je bilo predvsem razmeram v Ukrajini, je Macron načel tabu temo.

Ne kličimo nesreče

Na Fakulteti za družbene vede, na njenem Centru za raziskovanje javnega mnenja, so na začetku tega meseca objavili rezultate zadnje raziskave Slovensko javno mnenje (SJM). Ta je med drugim pokazala, da so prebivalci Slovenije na splošno zadovoljni in srečni. Vprašanje, s katerim na centru že desetletja začenjajo intervjuje, je tisto o zadovoljstvu z življenjem. Ima šifro Z1 in je takole: »V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.« V raziskavi, ki je trajala od novembra do februarja letos in ki velja za »bmw« med slovenskimi javnomnenjskimi raziskavami, so v povprečju respondenti na to vprašanje odgovorili s 7,15, kar je ena najvišjih ocen v zadnjem obdobju. Leta 2020 je bila povprečna ocena odgovorov na to vprašanje 6,9, takoj po osamosvojitvi, leta 1992 in leta 1995, pa 6,29 in 6,46.

»Očitati Golobu, da je avtoritaren politik, je smešno. Propaganda pa ga nenehno kaže kot zakrinkanega avtoritarca in Tinino copato.«

Peter Klepec ni le mitološki junak, ampak je tudi filozof. Je znanstveni svetnik in izredni profesor, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter tam predava na tudi na Podiplomski šoli. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku, njegov srednješolski učitelj pa je bil Slavko Gaber. Peter Klepec ne skriva, da je levičar, a se hkrati sprašuje, kaj je levica in zakaj je v tem ponorelem svetu pomembna. Vprašajmo se še drugače: bi bil ta ponoreli svet boljši, če bi imela v njem levica kot politična sila več moči? In seveda, zakaj?

Javni evri za domoljubne veterane

Pred dnevi se je minister za obrambo Marjan Šarec sestal s predstavniki veteranskih organizacij ob slavnostnem podpisu pogodb o financiranju za letošnje leto. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, na kateri se srečajo predsedniki kakega ducata veteranskih organizacij, od katerih si velikih pet med sabo razdeli veliko večino javnih sredstev za delovanje, letos skupaj slaba dva milijona evrov. Katere naloge v javnem interesu, ki upravičujejo javno financiranje, opravljajo veteranske organizacije in kako se denar deli mednje?

Kanaliziranja k SDS in Logarju

Državni svet je (v teoriji) organ, iz katerega bi morali prihajati glasovi socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ti glasovi interesnih skupin pa naj bi zlasti pri sprejemanju zakonodaje »popravljali« prevelik vpliv političnih strank, ki sedijo v državnem zboru. A v praksi je drugače; 40-članski državni svet, za katerega bo šlo letos 3,2 milijona evrov javnega denarja, nekatere politične opcije zlorabljajo le kot dodaten politično-ideološki oder oziroma celo kot priložnostni bankomat. Nedavno je recimo posel priprave strategija komuniciranja in odnosov z javnostmi državnega sveta dobil Miro Petek. Slednji je nekdanji odgovorni urednik strankarskega portala Nova24TV, prvi teden zadnje Janševe vlade leta 2020 je vodil tudi urad vlade za komuniciranje, bil pa je tudi njen poslanec. Za strategijo, ki jo povzemamo v nadaljevanju, je Petek od državnega sveta dobil 10.500 evrov ali sedem povprečnih lanskih mesečnih neto plač v državi.

Smrt ekofašizmu – svoboda narodu!

V Spielbergovem Žrelu začne Amity, mično, lično, dično obmorsko mestece, terorizirati strahovita pošast – orjaški morski pes. Ki pa ne diskriminira. Žre vse po vrsti – barke, kapitane, ženske, otroke in pse. Za sabo pušča mrtve in kaos. Res je smrtno nevaren, poguben, v svoji katastrofalni in kompulzivni neizbežnosti apokaliptičen, toda mestne elite – na čelu z županom – se delajo, kot da ni nič. Letoviški Amity je namreč povsem odvisen od turizma in mestne oblasti nočejo, da bi jim medijske zgodbe o tem, da je v njihovem morju velikanski kanibalski morski pes, pokvarile turistično sezono. Zato sklenejo, da bodo prisotnost morskega psa prikrile – in gledale stran. Kapital je treba zaščititi. Kapitalizem ima prednost pred ljudmi.

TV komentar / R. Golob pri R. Pesek in R. Golob pri U. Slaku 

Žal se včasih ta rubrika ujame v časovno luknjo med oddajo Mladine v tisk ob sredah in dejanskim izidom, ki se zgodi v petek. Včasih komentiramo nekaj, kar se je zgodilo že pred fizičnim izidom prejšnje številke. Seveda to počnemo redko, da bralke in bralce ne bi imeli občutka, da morajo brati stare stvari. A vendar je tokrat vredno. Gre za nastop predsednika vlade Roberta Goloba v istem večeru – bilo je v četrtek, 14. marca – v obeh nacionalnih večernih informativnih oddajah, torej v Odmevih in oddaji 24ur zvečer. A tokrat je bilo še posebej zanimivo, ker sta bila – po naključju – ta večer v obeh oddajah voditelja konservativnih prepričanj, torej Rosvita Pesek na nacionalki, Uroš Slak pa na komercialki. In kaj se je zgodilo? Oba pogovora sta bila zanimiva. Ne govorimo o premieru – ki je bil dejansko dobro pripravljen, umirjen in tudi prepričljivo je razlagal, kaj dela vlada. A tokrat ne gre zanj. V naslednjih vrsticah se bomo osredotočili na voditelja, posredno pa tudi na druge voditelje, ki običajno gostijo premiere in predsednike.

Strokovnjakinja in ministrova soproga

V SNG Drama Ljubljana se vrstijo še zadnje premiere pred prenovo gledališke hiše, svet te državne kulturne ustanove, torej njen najvišji organ, pa že ima novo kadrovsko sestavo. Mandat se mu sicer izteče šele maja prihodnje leto, a januarja sta dve članici, Ingrid Kovšca Pušenjak in Helena Marija Zupan (obe sta članici stranke SDS), odstopili in vlada je na izpraznjeni mesti za preostanek mandata zdaj imenovala Urško Pavlovič, magistrico prava in vodjo kabineta ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ter Evo Boštjančič, ki na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vodi katedro za psihologijo dela in organizacije. Njeno imenovanje pa je sprožilo nekaj kritičnih odzivov, ker gre za soprogo ministra za finance in podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča.

Politika je napovedala osem referendumov. Bomo nazadnje imeli štiri? Dva? Enega?

Za začetek ščepec teorije. Namen referendumov, tega čislanega korektorja predstavniške demokracije, je nadzor nad oblastjo. Če se oblast pokvari, lahko volivci skličejo ljudsko glasovanje o spornem zakonu. Hkrati je referendum orodje v rokah opozicije, ta vlado z njim opomni, naj posluša volivce in volivke. Čisto na koncu je referendum tudi orodje v rokah vladajoče večine ali kar vseh političnih strank, s katerim te volivce povprašajo, kaj si mislijo o posebno občutljivi temi.

Vlado Miheljak

22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Dva leva

Komentar / Malomeščanska svatba in ločitve

Izstopi in izključitve so reakcionarni mehanizem. Ni toliko indikativno, čeprav je atraktivno, da je napovedanih 23 izstopov iz članstva Levice. In jih bo menda še nekaj. Bolj skrb zbujajoče je, da so izstopili tudi tisti, ki sploh niso bili člani, članice stranke. To pa ni zanemarljivo! Spomnim se, da sem leta 1988 po aretaciji tako imenovane četverice javno, glasno in poniglavo izstopil iz Partije tudi sam. Pa so mi takoj jeli prigovarjati, da sploh nisem bil član. A sem jim odgovoril: »Kar zamislite se! Sedaj izstopamo tudi tisti, ki nismo bili nikoli člani.« Kasneje, ko smo se osamosvojili in demokratizirali, so me moji prijatelji in idejni sopotniki izključili iz Liberalne akademije. Seveda sem se čudil in protestiral, saj nikoli nisem bil član te pravoverne združbe. A mi je nesmrtni predsednik dr. D. Š. svetoval, naj dobrohotno sprejmem tovariško kritiko svojega neprimernega pisanja o ljubljenem vodji in takrat še »na oblast obsojeni stranki« LDS, pa lahko morda kasneje računam na rehabilitacijo. No, danes sem betežen 70-letni salonski levičar in kulturni marksist, kot bi rekel prijatelj Janez. In iz ničesar več ne izstopam in me tudi nihče več iz ničesar ne izključuje, pozoren in občutljiv za tovrstne zlorabe in ekscese pa sem še vedno.

Razmišljujoči Cerar

Nekdanji premier Miro Cerar je na portalu IUS-INFO predstavil nekaj svojih pogledov na, kot je zapisal, »vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi«. Med drugim nas je podučil o načelu komplementarnosti, v skladu s katerim »imata ženska in moški že po naravi dodeljene različne in ločene vloge, ki pa se dopolnjujejo v optimalno celoto«.

Kdo bo rešil stranko SD? 

Ne zdi se, da je volilno telo pozabilo na afero s sodno stavbo na Litijski cesti. Stranki SD je zadnja Ninamedijina raziskava izmerila zgolj 4,1-odstotno podporo, od januarja se je podpora prepolovila. Obeti pred evropskimi volitvami niso dobri, če bo imela stranka srečo, bo dobila enega poslanca, pa še to ni nujno.

Kordišev pasijon

Dr. Igor Štiks je politični filozof in politolog, velja za enega prodornejših levih mislecev na območju nekdanje skupne države. V njegovem zadnjem intervjuju za Mladino je med drugim poudaril, kako pomemben je v resnici uspeh slovenske Levice, ki je postala del vlade, in hrvaške politične zeleno-leve platforme Zmoremo!, ki je slavila na zadnjih lokalnih volitvah v Zagrebu. Pa vendar, je opozoril, sta obe s tem, ko sta prišli na oblast, »postali del sistema. Izgubili sta protisistemski naboj, ki je za nekatere privlačen. Nič ni tako dolgočasnega, kot so tehnične razprave o proračunu.« To je prekletstvo takšnih strank in gibanj. Ko je na primer Tomislav Tomašević iz vrst Zmoremo! postal zagrebški župan, je začel razčiščevati korupcijske afere, ki so prej dolgo hromile mesto. Danes eni njegovih največjih kritikov kljub temu prihajajo prav z levice, je opozoril Štiks. Nekateri so namreč verjeli, da bo z njegovo zmago v mestu prišlo najmanj do revolucije. A realnost je, ko si enkrat na oblasti, drugačna, »kdor je na oblasti, mora sprejemati odločitve, kompromise, ki niso vedno popolnoma skladni z izhodiščnimi ideali«.

Kandidatka za evropsko poslanko, ki bi Evropo branila z orožjem

V SDS pred evropskimi volitvami stavijo tudi na Zalo Tomašič, članico strankinega podmladka, ki se je v času Janševe vlade zaposlila na ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2022 pa v državnem zboru, kjer dela v strankini poslanski skupini. Vodi tudi pogovorno oddajo na strankarski televiziji Nova24TV. Pri tem ni nepomembno, da je njen oče Boris Tomašič, trojni direktor kvazimedijskega imperija stranke SDS – je programski direktor Nova24TV, direktor Nove hiše, ki skrbi za spletni portal nova24tv.si, in direktor družbe Nova obzorja, ki izdaja strankarski tednik Demokracija.

Algoritemsko favoriziranje skrajnosti

TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, zdaj že dolgo ni več le platforma za objavljanje kratkometražnih posnetkov plesnih rutin. Ne, platforma, kjer čas redno preživlja več kot milijarda in pol ljudi, je za mnoge postala osrednji vir novic, tudi političnih, zato so se na TikToku ugnezdili tudi številni politiki, mnenjski voditelji in ideološki influencerji, ki želijo s pomočjo kratkih, lahko prebavljivih videov nagovoriti mlade potencialne volivce. Kakor ugotavlja nedavna raziskava bruseljskega časnika Politico, je pri tiktokovski mobilizaciji novih podpornikov v Evropi uspešna predvsem skrajna desnica, ki na platformi prešteva daleč največ sledilcev in nabira daleč največ všečkov. Pri Politicu sočasno poudarjajo, da so mladi po vsej Evropi čedalje bolj naklonjeni skrajno desni opciji: »Nekatere projekcije kažejo, da bodo skrajno desničarske stranke na junijskih evropskih volitvah osvojile rekordno število sedežev.«

Kino Šiška brez novega direktorja

Center urbane kulture Kino Šiška niti po januarski ponovitvi razpisa še ne bo dobil novega direktorja. Edini kandidat Tibor Mihelič Syed, sicer sedanji direktor Slovenskega mladinskega gledališča, je od kandidature odstopil. Odstop je sledil negativnemu predhodnemu mnenju, ki ga je k njegovi kandidaturi podal svet javnega zavoda »zaradi nekorektnega in nestrokovnega poteka postopka ter načina izbire kandidata«.

Kje je Kate? / Teorije zarote o valižanski princesi

Trimesečna odsotnost Kate Middleton, žene princa Williama, britanskega prestolonaslednika, je na družbenih omrežjih povzročila vznik različnih zabavnih, pa tudi manj zabavnih teorij. Kate Middleton se je v javnosti zadnjič pojavila lani na božični dan, potem je 16. januarja iz Kensingtonske palače prišlo obvestilo, da je princesa imela načrtovano abdominalno operacijo in da javnost v času okrevanja prosi za zasebnost. Iz bolnišnice naj bi se bila vrnila 29. januarja, a fotografij te vrnitve ni. Mesec po tem so se na omrežjih začela ugibanja, kje bi lahko bila.

Kdo bo vodil Cankarjev dom?

Cankarjev dom, naša največja kulturna in kongresna ustanova, ki jo vsako leto obišče približno pol milijona obiskovalcev ter prostor namenja klasičnim in sodobnim oblikam umetnosti, v njem pa se letno zvrsti daleč največ prireditev in dogodkov, med 2000 in 2500, bo kmalu iskal novega generalnega direktorja oziroma direktorico. Sedanji direktorici Uršuli Cetinski se bo čez dobrega pol leta iztekel drugi mandat.

dr. Bogomir Kovač

22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Komentar / Izrael je ogledalo ZDA

Izraelsko-palestinska vojna v Gazi se preveša v šesti mesec in stoji pred zadnjim odločujočim zločinom izraelskih oblasti. Mesto Rafa na jugu Gaze so mesece dolgo razglašali za varno območje, zdaj ga je izraelska vojska spremenila v morilsko past. Gaza je že dolgo prizorišče nepopisne človeške katastrofe, kjer Izrael na očeh svetovne javnosti brez kakršnihkoli sankcij mednarodne skupnosti izvaja genocidno politiko. Grozljivo človeško statistiko in nepopisno trpljenje Palestincev spremljata neverjetno sprenevedanje in hinavščina političnih elit, zlasti v ZDA in EU. Igra dvojnih meril glede vojne v Ukrajini in Gazi je postala politično neznosna in ogroža njihovo politično legitimnost. Zato v Washingtonu in Bruslju postopoma spreminjajo stališče do Izraela in palestinskega eksodusa. Ne zaradi človečnosti, temveč lastne politične ogroženosti. V množici političnih špekulacij o možnih rešitvah se postopoma izrisuje stara ideja o Ben-Gurionovem prekopu, strateški alternativi staremu Sueškemu prekopu. Tehnološke fantazme so vedno rešitev krize smisla zahodnega sveta.