Preveč levo ali premalo levo?

Nič nenavadnega ni, da v političnih strankah prihaja do frakcijskih bojev. A prav levičarske stranke so že zaradi svojega načina delovanja, ki vključuje nenehno prevpraševanje lastne pozicije, zanje toliko bolj dovzetne. Boji lahko tudi koristijo kot nekakšen korektiv, kadar bi stranka zašla na stranpot, a jo lahko tudi oslabijo. Prav frakcijski boji in nenehni spopadi, kdo je dovolj »lev« in kdo ne, so s političnega zemljevida uspeli praktično izbrisati levičarske stranke v Italiji, ošibili so špansko Podemos in razklali grško Sirizo.

Žeja po energiji / Pri velikih investicijah ni ideoloških razlik

Izjava predsednika vlade dr. Goloba, da bomo malo prilagajali zakone, da bomo hitreje zgradili novo nuklearno elektrarno (NEK2), me je pošteno stresla. »Spet en velik korupcijski projekt,« je bila prva misel. Štiriletno ukvarjanje s projektom TEŠ6 na mestu predsednika parlamentarne komisije, kakšno leto »ljubiteljskega« ukvarjanja s projektom severnega dela tretje razvojne osi (3RO) in opazovanje oblastniškega izsiljevanja investicije Magna ima pač posledice, da najprej pomislim na to. Seveda bi lahko omenil še kakšen podoben projekt, a ti trije v glavnem pokažejo vso paleto manipulacij, ki so jih zmožni proizvesti nekorektni investitorji v povezavi s koruptivnimi politiki in upogljivimi strokovnjaki.

Vlado Miheljak

30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Dva leva

Komentar / Temna stran Mesca

Ni vsak ponedeljek dolgočasen. V ponedeljek, 26. 6., je bil prav poseben dan. Veliki filmar Karpo Godina je v izbrani družbi soustvarjalcev, sopotnikov in prijateljev svoj častitljivi osemdeseti rojstni dan proslavil na najlepši možni način. Namreč s projekcijo obnovljenega Rdečega Boogieja, ki je zaznamoval slovenski film na začetku osemdesetih let. Karpo se je v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih oblikoval in uveljavil kot soavtor t. i. črnega vala jugoslovanskega filma, slovenski filmski dediščini pa je dal zlasti tri velike celovečerce. Splav meduze (1980) o umetniški avantgardi dvajsetih let na Balkanu, pa Umetni raj (1990), hommage Fritzu Langu in Karolu Grossmannu. Vmes pa še Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982), film o bridko sladkem času, ko se je s težavo osvajalo ne le polja svobode govora in ustvarjanja, ampak tudi in predvsem pravico do zasebnosti in izbire oblik užitka. Sam sem film prvič videl na začetku leta 1984 na Berlinalu v (takratnem) Zahodnem Berlinu; uvrščen je bil v poseben – če se prav spomnim mediteranski – program in pritegnil pozornost občinstva. Ob čustveno napetem izteku filma je v srednji dvorani kinematografa Zoo Palast, kjer je takrat potekal festival, najprej nekaj trenutkov vladala mučna tišina, nato pa se je počasi sestavil prisrčen aplavz. Znanec ob meni je pokomentiral, da moramo najbrž imeti v Jugoslaviji pogum za odpiranje takšnih tem. Da, vsekakor, sem mu odgovoril, a že nekaj časa ne toliko kot pri njih, v Nemčiji, za tematiziranje levega terorizma, RAF-a oz. skupine Baader-Mainhof, kar je bilo takrat v akademskih levičarskih krogih razlog precejšnjega nelagodja in zadreg.

Nekateri so za desne in leve 

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, pred tem dolgoletni župan Tolmina, je eden od ministrov sedanje vlade, ki se tako rekoč od nastopa omenjajo med »šibkimi členi«, med ministri in ministricami »na udaru«, ki utegnejo biti zamenjani. A zdi se, da politično šibak minister, pristojen za naravo, v resnici ustreza marsikomu. In ne samo to: odločilne besede naj ne bi imel niti pri imenovanju ključnih kadrov na ministrstvu. Nedavno imenovana direktorica direktorata za vode Vesna Ugrinovski po naših podatkih ni bila Brežanova izbira. Še nenavadneje je, da enega od treh direktoratov Brežanovega ministrstva naprej vodi Georgi Bangiev, ki ga je nastavila Janševa vlada in je bil eden ključnih članov ekipe prejšnjega ministra Andreja Vizjaka (SDS).

Propagiranje JEK2 je donosno

Promocija jedrske energije in drugega bloka krške jedrske elektrarne (JEK2) je dobila močan zagon poleti 2021. Ključen je bil dogodek iz julija 2021, ko je infrastrukturno ministrstvo takratne Janševe vlade državni Gen energiji – ta je krovna družba skupine Gen, v katero sodi Nuklearna elektrarna Krško – izdalo energetsko dovoljenje za JEK2 in s tem omogočilo nadaljevanje upravnih postopkov za gradnjo JEK2. Začela pa se je tudi orkestrirana propaganda, ki jo financirajo bogate državne energetske družbe in posavske občine, zlasti Krško, čeprav jo nekateri akterji želijo prikazati kot spontani civilnodružbeni projekt ljubiteljev jedrske energije. Gen energija je že septembra 2021 pod takratnim direktorjem Martinom Novšakom objavila javni razpis za dvoletno podporo, svetovanje in komunikacijske aktivnosti tudi »pri projektu JEK2«. Dan pred božičem 2021 je ta, skoraj 1,7 milijona evrov vreden posel dodelila svojemu hišnemu podjetju Consensus Darinke Pek Drapal in lobista Andreja Drapala. V milijonski posel je Drapal potegnil še Pristop, katerega soustanovitelj je bil, nekdanje Pristopovo podjetje Gaz ter angleškega projedrskega komunikatorja Jeremyja Gordona (Fluent in Energy). Za občutek o velikosti posla: skoraj 1,7 milijona evrov za 24 mesecev komunikacijskih aktivnosti pomeni v povprečju porabo skoraj 70 tisoč evrov na mesec (natanko 69.579 evrov), taka mesečna poraba pa recimo za 12 tisočakov presega vrednost celotne 18-mesečne komunikacijske pogodbe, ki jo je Gen energija podpisala aprila 2020 (57.096 evrov). Šlo je torej nesporno za velik »komunikacijski posel«.

Dve Sloveniji, dve proslavi

Državni vrh se že lep čas ne zna zediniti, kje bi praznoval dan državnosti. Na desnici že leta, kadar je na oblasti druga politična opcija, pripravljajo alternativno proslavo, zadnji dve leti to počnejo pod pokroviteljstvom zavoda Iskreni in tednika Domovina. Letos so se, dan za tem, ko je v Ljubljani potekala osrednja državna proslava, družili na Vrhniki. Osrednji govor na državni proslavi je imela predsednica države Nataša Pirc Musar, na alternativni proslavi je navzoče nagovoril njen predhodnik Borut Pahor, proslava pa je bila, podobno kot državna proslava dan prej, v živo predvajana na prvem programu TV Slovenija.

Za otroke gre?

Inštitut 8. marec je že oktobra lani v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s čimer bi bila vsem osnovnošolskim otrokom zagotovljena brezplačna kosila. To ne bi smela biti prevelika ovira za vladne stranke, te so se namreč že v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo v osnovnih šolah zagotovile brezplačno prehrano. Vendar je matični odbor državnega zbora med obravnavo predloga, domnevno zaradi prostorskih in kadrovskih stisk, s katerimi bi se lahko po sprejetju predloga spoprijele nekatere šole, odločil, da bi se spremembe začele uveljavljati šele septembra 2027, torej po izteku vladnega mandata – in ne že januarja 2024, kot so predlagali v Inštitutu 8. marec.

Salonit spreminja ime 

Čez natanko štirinajst dni bodo avstrijsko-italijanski lastniki cementarne-sosežigalnice Salonit Anhovo na skupščini glasovali o sklepu, da se podjetje v 102. letu delovanja preimenuje v Alpacem Cement Slovenija. Opustitev z azbestom »obremenjenega« imena Salonit, ki ga tovarna nosi od zagona leta 1921, je verjetno del trženjske strategije, s katero skuša Salonit začeti na novo. Vendar azbest iz preteklosti, žal, nikakor ni edina težava, preimenovanje pa seveda ne rešitev.

Zadržano zeleni načrt

V četrtek, 22. junija, je bil na redni seji vlade sprejet osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), katerega namen naj bi bila odprava oziroma omilitev okoljske krize. Do njega so kritične številne civilnodružbene organizacije, zato so med sprejemanjem osnutka pred vladnimi prostori pripravile ljudsko podnebno skupščino. Ministrstvu za okolje, energijo in podnebje očitajo pretirano zadržanost pri spoprijemanju z okoljskimi težavami.

Bermudski trikotnik žalosti

Razvpito podjetje OceanGate je za mastno plačilo ponujalo turistične odprave z eksperimentalnimi podmornicami, ki so pogruntavščina soustanovitelja podjetja, zdaj pokojnega Stocktona Rusha. Ta je bil dedič naftnega imperija in neustavljiv pustolovec, ki je – ko so njegove astronavtske ambicije splavale po vodi – začel raziskovati morske globine.

Zelenega letenja pač ni

Evropska potrošniška organizacija (BEUC) je s potrošniškimi organizacijami iz 19 držav, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pred dnevi vložila pritožbo pri evropski komisiji in mreži organov za varstvo potrošnikov (CPC) proti 17 evropskim letalskim družbam. Razlog? Zavajajoče okoljske trditve, ki glede na pravno analizo evropske potrošniške organizacije kršijo pravila EU, saj uporabljajo nepoštene poslovne prakse. »Čeprav je popolnoma jasno, da potovanje z letalom povzroča znaten in vedno večji delež izpustov toplogrednih plinov, letalski prevozniki brez omejitev privabljajo potrošnike s sporočili, prijaznimi do podnebja, kot je ’CO2-kompenzirano’ ali ’CO2-nevtralno’. Pristojne ustanove pozivamo, da se zadeve resno lotijo in odpravijo to prakso zelenega zavajanja, saj gre za resno zavajanje potrošnikov,« je pojasnila Ursula Pachl, namestnica generalnega direktorja BEUC.

Janko Lorenci

30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Kolumna

Komentar / Jedrske dileme

Slovenija je najmanjša država z jedrsko elektrarno. Si hoče ta redki svetovni primat utrditi tako, da si bo dala zgraditi še eno? Finančno bi bil to zalogaj, ki se lahko zatakne v grlu in jedca zaduši. Nastale bi še nekatere druge škode, a tudi koristi. O tem, kaj naj bi prevladalo, naj bi na koncu odločili državljani. Sliši se demokratično.

Teorija in praksa

Decembra lani je tedaj 21-letni Aljaž Ograjenšek na začetku izmene zaradi nepravilnega ravnanja s službenim orožjem ubil prijatelja policista, ki je izmeno ravno končeval. Potem ko je krivdo priznal, je bil obsojen na leto in sedem mesecev zapora, kazen pa bo odslužil z delom v splošno korist. Kot olajševalno okoliščino je obramba ponudila tudi podatek, da je dveletno usposabljanje za policista, ki ga je končal šele nekaj mesecev pred dogodkom, »potekalo v času covidnih ukrepov, torej na daljavo in ne v živo«. Imamo torej policiste, ki so se za to delo izobrazili prek zooma?!?

Heni Erceg

30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Hrvaška

Komentar / Hrvaška – zgodba o uspehu!

Tu se kaj hitro pokaže zbeganost, kajti malo verjetno je, da znani vplivnež, pomembni tiktokar ali kak milijarder, lastnik plovečega rušilca – navdušen nad komiško pogačo, viško vugavo in naravnimi lepotami Hrvaške – zna odgovoriti na to nikoli postavljeno novinarsko vprašanje. Hrvaška, Grčija, Španija … ko gre za food, blue sea and the people, so to zanje kraji, kjer živijo sredozemski domorodci, med katerimi po njihovem ni nobene razlike.

dr. Bogomir Kovač

30. 6. 2023  |  Mladina 26  |  Ekonomija

Komentar / Ubežati neumnostim

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) tretje leto zapored buri politične duhove in med ljudmi vzbuja skrb glede opravilne sposobnosti države. Brez dvoma z njim dobivamo nov socialni steber, nujen sistemski okvir socialne države za dolgoživo slovensko družbo. Dobili naj bi večji nabor in boljšo dostopnost storitev, pa širše sistemske vire financiranja. Več solidarnosti in enakih možnosti za vse, nekakšen nov medgeneracijski družbeni dogovor. Toda reči ne kažejo dobro. Dostopnost storitev omejuje problem kadra, viri financiranja motijo številne, vladna ihta z zakonom ni v duhu družbenega konsenza. Novi socialni steber brez ekonomsko trdnih in politično legitimnih temeljev pa ne more nositi bremen socialne države. Stari in novi zakon dveh politično nasprotujočih si vlad razkriva enako težavo, vedno bolj birokratsko in vse manj funkcionalno državo. Očitno kompleksnim družbenim problemom in celovitim rešitvam nismo kos. Zato je sedanji direndaj okoli dolgotrajne oskrbe tako usoden. Kaže ogledalo naše nesposobnosti, naj si to želimo ali ne.