Kandidatka za evropsko poslanko, ki bi Evropo branila z orožjem

V SDS pred evropskimi volitvami stavijo tudi na Zalo Tomašič, članico strankinega podmladka, ki se je v času Janševe vlade zaposlila na ministrstvu za zunanje zadeve, leta 2022 pa v državnem zboru, kjer dela v strankini poslanski skupini. Vodi tudi pogovorno oddajo na strankarski televiziji Nova24TV. Pri tem ni nepomembno, da je njen oče Boris Tomašič, trojni direktor kvazimedijskega imperija stranke SDS – je programski direktor Nova24TV, direktor Nove hiše, ki skrbi za spletni portal nova24tv.si, in direktor družbe Nova obzorja, ki izdaja strankarski tednik Demokracija.

Algoritemsko favoriziranje skrajnosti

TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, zdaj že dolgo ni več le platforma za objavljanje kratkometražnih posnetkov plesnih rutin. Ne, platforma, kjer čas redno preživlja več kot milijarda in pol ljudi, je za mnoge postala osrednji vir novic, tudi političnih, zato so se na TikToku ugnezdili tudi številni politiki, mnenjski voditelji in ideološki influencerji, ki želijo s pomočjo kratkih, lahko prebavljivih videov nagovoriti mlade potencialne volivce. Kakor ugotavlja nedavna raziskava bruseljskega časnika Politico, je pri tiktokovski mobilizaciji novih podpornikov v Evropi uspešna predvsem skrajna desnica, ki na platformi prešteva daleč največ sledilcev in nabira daleč največ všečkov. Pri Politicu sočasno poudarjajo, da so mladi po vsej Evropi čedalje bolj naklonjeni skrajno desni opciji: »Nekatere projekcije kažejo, da bodo skrajno desničarske stranke na junijskih evropskih volitvah osvojile rekordno število sedežev.«

Kino Šiška brez novega direktorja

Center urbane kulture Kino Šiška niti po januarski ponovitvi razpisa še ne bo dobil novega direktorja. Edini kandidat Tibor Mihelič Syed, sicer sedanji direktor Slovenskega mladinskega gledališča, je od kandidature odstopil. Odstop je sledil negativnemu predhodnemu mnenju, ki ga je k njegovi kandidaturi podal svet javnega zavoda »zaradi nekorektnega in nestrokovnega poteka postopka ter načina izbire kandidata«.

Kje je Kate? / Teorije zarote o valižanski princesi

Trimesečna odsotnost Kate Middleton, žene princa Williama, britanskega prestolonaslednika, je na družbenih omrežjih povzročila vznik različnih zabavnih, pa tudi manj zabavnih teorij. Kate Middleton se je v javnosti zadnjič pojavila lani na božični dan, potem je 16. januarja iz Kensingtonske palače prišlo obvestilo, da je princesa imela načrtovano abdominalno operacijo in da javnost v času okrevanja prosi za zasebnost. Iz bolnišnice naj bi se bila vrnila 29. januarja, a fotografij te vrnitve ni. Mesec po tem so se na omrežjih začela ugibanja, kje bi lahko bila.

Kdo bo vodil Cankarjev dom?

Cankarjev dom, naša največja kulturna in kongresna ustanova, ki jo vsako leto obišče približno pol milijona obiskovalcev ter prostor namenja klasičnim in sodobnim oblikam umetnosti, v njem pa se letno zvrsti daleč največ prireditev in dogodkov, med 2000 in 2500, bo kmalu iskal novega generalnega direktorja oziroma direktorico. Sedanji direktorici Uršuli Cetinski se bo čez dobrega pol leta iztekel drugi mandat.

dr. Bogomir Kovač

22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Komentar / Izrael je ogledalo ZDA

Izraelsko-palestinska vojna v Gazi se preveša v šesti mesec in stoji pred zadnjim odločujočim zločinom izraelskih oblasti. Mesto Rafa na jugu Gaze so mesece dolgo razglašali za varno območje, zdaj ga je izraelska vojska spremenila v morilsko past. Gaza je že dolgo prizorišče nepopisne človeške katastrofe, kjer Izrael na očeh svetovne javnosti brez kakršnihkoli sankcij mednarodne skupnosti izvaja genocidno politiko. Grozljivo človeško statistiko in nepopisno trpljenje Palestincev spremljata neverjetno sprenevedanje in hinavščina političnih elit, zlasti v ZDA in EU. Igra dvojnih meril glede vojne v Ukrajini in Gazi je postala politično neznosna in ogroža njihovo politično legitimnost. Zato v Washingtonu in Bruslju postopoma spreminjajo stališče do Izraela in palestinskega eksodusa. Ne zaradi človečnosti, temveč lastne politične ogroženosti. V množici političnih špekulacij o možnih rešitvah se postopoma izrisuje stara ideja o Ben-Gurionovem prekopu, strateški alternativi staremu Sueškemu prekopu. Tehnološke fantazme so vedno rešitev krize smisla zahodnega sveta.

Najbolj znan tragični umetnik, ki ga ne poznamo

Življenjepis postimpresionističnega holandskega slikarja Vincenta van Gogha (1853–1890) je eden najbolj razvpitih in znanih v zgodovini slikarstva. Tragična pot od zgodnjih neuspelih poskusov, da bi se uveljavil kot posrednik pri prodaji umetnin, učitelj ali pastor, do odločitve, da življenje posveti slikarstvu, ter na koncu tragično, s strelom v prsi, umre, osamljen in nerazumljen, je botrovala številnim spekulacijam v zvezi s slikarjevo morebitno norostjo, iz njegovega življenja in dela pa skrojila vrsto že kar mitskih predstav, ki zamegljujejo bistvo njegovega ustvarjanja. Postal je sinonim za pojem nerazumljenega umetnika, zaradi česar se prepoznavnost njegovega imena skupaj s podobo »norega malarja z odrezanim uhljem« lahko meri edino še z razvpito priljubljenostjo Leonardove Mone Lize. Biografije, filmi, nepreverjene ter napihnjene zgodbe, anekdote in trženjska gesla so van Goghova dela spremenili v nekaj vsem »dobro znanega«, jih popačili v »ravno prav utrgano, da je za vse sprejemljivo,« potrošno blago in v tisto še sprejemljivo form(ul)o moderne umetnosti, da se ob njej vsak obiskovalec in nedeljski ustvarjalec počuti »poznavalca« in »ljubitelja« modernega slikarstva.

Heni Erceg

22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Hrvaška

Komentar / Manjše zlo

Samo 48 ur pred razpustitvijo sedanjega sklica parlamenta je pred tem »častivrednim« telesom prisegel novi državni tožilec, sklicujoč se na moralo in čast, ki ga bosta vodili pri opravljanju dolžnosti. Brezsramna predstava o človeku, znanem po prijateljevanju s številnimi kriminalci, ima dodatek – Turudić bo položaj zasedel šele čez dva meseca, ko se bo iztekel mandat sedanji državni tožilki. Tako ima Hrvaška zdaj dva generalna državna tožilca, enega »moralnega«, katerega naloga naj bi bila preprečiti, da bi kriminalna hobotnica lovke stegnila do samega premiera, in damo, ki ji raba možganov dela precejšnje težave.

Neukrotljiva domišljija

Predavalnica na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je običajno potekal seminar profesorja dr. Naceta Šumija, je bila razmeroma polna, zbrala se je skupina študentov in študentk iz vseh štirih letnikov študija umetnostne zgodovine. Napovedan je bil poseben seminar, profesor je v goste povabil inovativnega mladega umetnika, takrat 33-letnega Tomaža Kržišnika, ki je kakšno leto pred tem (1975) prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo pravljice Zlata ptica. S tem ko ga je Šumi povabil v seminar, ga je po svoje že »kanoniziral« in postavil v uradni umetnostnozgodovinski niz priznanih ustvarjalcev in ustvarjalk. Predstavil ga je kot izrednega oblikovalca in ilustratorja.

Nedostopna pomoč

Javni Eko sklad je za boj proti energetski revščini iz proračuna prejel pet milijonov evrov za stoodstotno financiranje energetske prenove stavb, ki bi se je lotila socialno ogrožena gospodinjstva. Sliši se kot dober in socialno naravnan projekt. A socialno ogrožena gospodinjstva te pomoči ne izrabijo – najprej že zaradi pomanjkljivih oziroma kar nejasnih pojasnil, kdo je do nje sploh upravičen.

NSi ostaja pri drvih

Ob najnovejši jumbo akciji opozicijske stranke NSi – Krščanski demokrati »Drv ne damo« in zahtevi po referendumu je zanimivo branje zadnjega letnega poročila katoliške cerkve v Sloveniji. Februarja objavljeno poročilo, ki ga je uredilo tajništvo Slovenske škofovske konference, posebno poglavje namenja slovenski katoliški cerkvi in skrbi za okolje oziroma »varovanje stvarstva«. »Soočati se s temi problemi pomeni stvarno, pogumno pogledati v oči sebi in biti pravičen oziroma pošten do drugih (tudi prihodnjih rodov),« beremo v uvodu. Posebej so omenjeni naravo- in okoljevarstveni pozivi treh zadnjih papežev, zlasti okrožnica Laudato si (Bodi hvaljen) sedanjega papeža Frančiška iz leta 2015 in poziv iz nje: »Nujno je razvijati in spodbujati politiko, ki bo v prihodnjih letih močno zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida in drugih zelo onesnažujočih plinov, na primer tako, da bi fosilna goriva nadomeščali z obnovljivimi viri energije.«

N'toko

15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Žive meje

Komentar / Območje višje sile

Slovenska vlada že skoraj desetletje neuspešno načrtuje nove azilne kapacitete, da bi rešila nemogočo prostorsko stisko v azilnih domovih. Do zdaj je vsak poskus gradnje padel v vodo, saj ji nikoli ni uspelo premagati odpora domačinov. Prejšnji teden se je saga spet ponovila: na ministrstvu za notranje zadeve so že skoraj proslavljali sklep vlade o vzpostavitvi dveh novih enot v občinah Brežice in Središče ob Dravi, ko so znova zadoneli protesti občinskih predstavnikov in celo grožnje z zaprtjem mejnih prehodov. Tudi ta projekt bo tako po vsej verjetnosti obtičal v predalu, država pa bo prej končala drugi tir, ljubljansko železniško postajo, obnovo Drame in verjetno celo NUK, preden ji bo uspelo zagotoviti nekaj sto postelj za begunce. Kako je mogoče, da je tako majhen in statistično zanemarljiv projekt postal za državo neizvedljiv?

Kako seksati

V Ameriški piti hočejo štirje najstniški prijatelji na vsak način seksati – čim prej, čim več. A ne vedo, kako. Ni skrivnost, da bi lahko seksali, če bi le poznali scenarij. Lahko bi šli do konca, če bi šli mentalno do konca. Tako pa si ne znajo niti predstavljati, kako izgleda »konec«, alias »tretja baza«, zato v zadnjem trenutku – tik pred zadnjo bazo – vedno odpovejo: zmanjka jim scenarija, udarijo mimo, izrečejo napačne besede (»Potegni mi ga, lepotica«), ne znajo se pogovarjati, pokažejo napačne emocije. Vse pač pokvarijo.