Vlado Miheljak

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Dva leva

Komentar / Široko zaprte oči Evrope

V bipolarnem svetu se je dolgo verjelo, da bi lahko bila združena Evropa tretji igralec na svetovnem odru. Evropa nima združenih, zares delujočih vojaških resursov zunaj Združenim državam popolnoma podrejene organizacije Nato, zato bi lahko bili njen edini diplomatski vizum doslednost in nepristranost. A žal, če kje, potem Evropa vselej odpove prav na področju doslednosti in nepristranosti. Zaradi lastne slabe vesti uporablja za izraelske zločine proti civilnemu prebivalstvu Palestine drugačna merila, kot jih načelno razglaša … In kako malo pozornosti in še manj doslednosti je načelna Evropa investirala v vojno v Jemnu ter v krvavo in umazano vlogo zanesljive zahodne zaveznice Savdske Arabije?! Vojna v Jemnu je izstradala in prizadela neprimerljivo več otrok kot (vsaj doslej) vojna v Ukrajini. Da ne govorimo o nasploh prizanesljivem odnosu do savdskoarabskega kršenja človekovih pravic, od svobode izražanja do položaja žensk, spolnih orientacij in identitet. Evropske institucije pa skrbi predvsem Rusija. Ni dvoma, Putin je samodržec, avtokrat. A ne od 24. februarja 2022, ampak večji del svoje vladavine. Tudi v času, ko so si evropski vladarji podajali kljuko Kremlja in se s »carjem« prisrčno objemali. Putin je ruski odziv na številne požrte besede in zaveze Rusiji, vse od Gorbačovovega umika iz imperialnih meja v notranje meje države. Putina je ustvaril Zahod s svojo verolomnostjo in nedoslednostjo. In sedaj evropski politiki in srednjebežni mediji satanizirajo rusko ljudstvo. Najprej so ruske umetnike, znanstvenike, slehernike, celo pasemske mačke in pse pregnali s prizorišč »demokratičnega sveta«, sedaj na rusko ljudstvo prelagajo odgovornost za vojno in stanje režima. Najhuje pa je, da sedaj sodijo o tem, kaj so skupne evropske vrednote, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin tudi politiki, ki pred prihodom v Bruselj in Strasbourg niso bili ravno zgledni demokrati. Če so von der Leynova, Michel, Borrell, Stoltenberg … reprezentanti evropskih demokratičnih vrednot, je to tragično. Če pa je med njimi tudi Marija Pejčinović Burić, je to farsično. Prvi vendarle, ne glede na svoje značajske in politično slogovne značilnosti, izhajajo iz demokratične državne tradicije, slednja pa je vseskozi aktivna sopotnica Tuđmanovega režima in članica HDZ, ki je sosednjo državo za dolga leta degradiral na, kot bi rekel politolog Merkel, defektno demokracijo, za katero je značilno, da ima formalno vse institute in vzvode demokratičnega ustroja, ki pa ne delujejo. Je mar hrvaško ljudstvo krivo, da so živeli v medijskem mrku, z dnevnimi odmerki manipulacij propagandistične javne televizije (HTV), ki jo je Tuđmanu predani ino prodani Antun Vrdoljak zaneseno imenoval »katedrala hrvaškega duha«? Ali pa so krivi aktivni sopotniki in sodelavci mračnega tuđmanovskega režima, del katerega je še nedavno bila sedanja generalna sekretarka Sveta Evrope?

Janko Lorenci

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Kolumna

Komentar / Čas skrajnežev

Vse od hitlerizma demokracija najbrž še ni bila tako ogrožena. O tem priča napredovanje skrajne desnice in množenje populistov, avtokratov, trdorokcev vseh vrst. Proces zajema ves svet, vključno z Zahodom, izumiteljem sodobne demokracije.

Slab sistem plačevanja za odstranitev kožnih znamenj

Na spletnih omrežjih se širi informacija, ki problematizira domnevna pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri odstranitvi kožnih znamenj. ZZZS naj namreč ne bi dovolil odstranitve več kot enega kožnega znamenja naenkrat, čeprav bi bilo to ceneje in čakalne vrste krajše. Eden izmed uporabnikov je tako zapisal: »Zanimiv način delovanja ZZZS: pri odstranitvi sumljivih materinih znamenj ne pustijo odstranitve več kot enega naenkrat. Kljub temu da bi bilo za njih ceneje in veliko manj potratno, predvsem pa bolje za čakalne vrste, če te ne bi prisilili, da greš za vsakega posebej.« Nato je dodal ključnik »mafija«.

Zaposleni v visokem šolstvu opozarjajo na stiske najslabše plačanih

Visokošolski sindikat je vnovič organiziral stavko zaposlenih na vseh treh javnih univerzah, ob čemer so stavkajoči posebej opozorili na nujnost odprave plačnih nesorazmerij in dvig plač zaposlenim na delovnih mestih skupine J, kamor med drugim spadajo lektorji, bibliotekarji, informatiki in računovodski delavci. Menijo, da je trenutni vladni predlog zvišanja plač zgolj za en plačni razred preskromen, saj zaposleni s primerljivo ali celo nižjo izobrazbo v osnovnih in srednjih šolah prejemajo znatno višje plače.

Rezi v vezivo družbe

V Mariboru že 59 let izhaja revija Dialogi, ki spodbuja kritično misel na področju kulture, umetnosti in humanistike. Posebej se posveča civilni družbi, neodvisni kulturi, odpira javne razprave in premisleke o pomembnih družbenih temah, pri čemer še zdaleč ni le mariborska, saj je pomembna za ves slovenski prostor, odmeva pa tudi mednarodno. Naslednje leto bi morali obeležiti jubilejni, 60. letnik. Vprašanje pa je, ali ga bodo res.

Filmi o migrantih

Ob dnevu beguncev, ki ga na mednarodni ravni obeležujemo 20. junija, bo v Ljubljani in drugod po Sloveniji v organizaciji Slovenske filantropije potekal že 14. Festival migrantskega filma – tokrat med 19. in 22. junijem. V Ljubljani ga bomo lahko spremljali v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, na AGRFT in Slovenski filantropiji, poleg tega pa tudi v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, na Ptuju in v Žalcu.

dr. Bogomir Kovač

16. 6. 2023  |  Mladina 24  |  Ekonomija

Komentar / Smithov problem, leta 2023

Tristota obletnica rojstva Adama Smitha je v Sloveniji obskurna tema, intelektualno in politično. Smith velja za »očeta ekonomske vede«, njegovo delo Bogastvo narodov je biblija vrednot tržne družbe in vednosti liberalnega kapitalizma. Glasgow te dni slavi Smitha v imenu želene škotske neodvisnosti, London kot častnega moža nekdanje bleščavosti britanskega imperija. Dvestopetdeseto obletnico Smithovega rojstva leta 1973 je zaznamovala energetska naftna kriza, dvestoto obletnico smrti (1990) zlom komunističnih režimov v vzhodni Evropi. Leta 2023 je dramatičnost obletnice podobna. Britanija poka po notranjih šivih, svetovna ureditev se lomi, vojna v Ukrajini ogroža evropsko blaginjo. Smitha se drži podobna shizma kot Marxa. Razlikovanje med mladim in starim Smithom, filozofom in ekonomistom, velja za »Smithov problem«. Postal je paravan za agendo neoliberalnega kapitalizma, pa tudi kažipot do drugačnega kapitalizma s človeškim obrazom. Smith je vendarle najprej moralni filozof in šele potem ekonomist, bolj profesor kot kraljevi carinski uradnik. Večplastnost njegovih stališč odpira vedno znova možnosti njegove aktualizacije. In tudi tokrat je tako.

Nova pravila kreditiranja

V iskalniku obsežne baze nepremicnine.net je na voljo le ena nepremičnina s ceno do 25.123 evrov: 39 kvadratnih metrov veliko enosobno staro stanovanje v naselju Gerovo v občini Čabar blizu meje v hrvaškem Gorskem kotarju, uro in 40 minut iz Ljubljane, je na voljo za okroglih 25 tisoč evrov. Omenjenih 25.123 evrov je namreč v grobem maksimalni znesek stanovanjskega posojila, ki ga bo od 1. julija letos lahko dobil kreditojemalec z vsaj 878 evri neto mesečnega dohodka, ki doslej stanovanjskega posojila sploh ni mogel dobiti. Nova pravila kreditiranja, ki jih je uvedla Banka Slovenije, tako očitno ne bodo rešila stanovanjskih težav posameznikom z najnižjimi dohodki, odpirajo pa možnost bankam, da bistveno večjemu segmentu prebivalstva ponujajo višja potrošniška in višja stanovanjska posojila.

Rušitev ni rešitev

V Evropi beležimo več kot 11 milijonov praznih stanovanjskih enot, dobršen del (okoli 30 odstotkov) teh pa je v stavbah, zgrajenih pred letom 1945 – v njih živi skoraj 120 milijonov Evropejcev. Tudi v Sloveniji razmerja niso bistveno drugačna. Hiše, stare sto let ali več, so del našega vsakdana in bistveno zaznamujejo podobo naših mest in vasi ter tudi našo skupno prostorsko identiteto.

Končna postaja

Stanovanjska problematika je v Sloveniji že nekaj let vroča tema, zato je dobrodošla napoved sedanje vlade, da se bo končno lotila gradnje velikega števila cenovno dostopnih stanovanj. Razumljivo je, da je pri tem prednostna naloga vzpostavitev sistemskega, predvsem finančnega okvira, ki bo gradnjo sploh omogočil. V širši javnosti manj poudarjeno vprašanje pa je, kje bomo stanovanja gradili in, še pomembneje, kakšna bodo ta nova stanovanjska območja. Na srečo po zglede ni treba hoditi daleč, na primer na Nizozemsko ali v skandinavske dežele, ki veljajo za vodilne v svetu pri trajnostni urbanizaciji. Že v naši severni sosedi Avstriji, torej v okolju, ki nam je kulturno blizu in po katerem se tradicionalno radi zgledujemo, najdemo odlične primere novih stanovanjskih naselij. Zanimiva ni samo njihova podoba, ampak tudi načrtovalski procesi, ki so vodili do njihovega nastanka. Že pred časom smo na tem mestu pisali o mestu v malem, imenovanem Aspern Seestadt, ki nastaja na območju opuščenega letališča na obrobju Dunaja. Tokrat vzemimo pod drobnogled še eno večje dunajsko razvojno območje, Nordbahnhof.

Lepota vezenine

Makrameji, gobelini, vezenine – že bežen pohod po spletnih trgovinah največjih trgovcev z izdelki za dom priča, da stenske dekoracije, ustvarjene iz bombažnih niti, lanu, konoplje, jute in drugih materialov, v zadnjih letih doživljajo preporod. Ponudba je neskončna, od ročnih del do množične proizvodnje, od tradicionalnih do abstraktnih in otroških motivov. A vsi ti izdelki so največkrat zgolj dekoracija, ki jo bomo zamenjali takoj, ko se je bomo naveličali. Velikokrat tudi niso najboljše kakovosti. V ljubljanski Šiški pa iz metrov in metrov niti nastaja nekaj popolnoma nasprotnega – vezenine velikih formatov, za katere so motive ustvarili priznani domači in tuji umetniki. Pogled nanje presune, a ne le zato, ker se pred nami vrstijo umetniška dela. Ne, vezenine so ustvarjene tako popolno, da presunejo že s svojo umetelnostjo in natančnostjo izdelave.