Grega Repovž

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Uvodnik / Državljanska vojna

V Sloveniji smo vajeni grobega političnega obračunavanja, SDS in njen voditelj Janša ves čas izrekata hude obtožbe. V takih razmerah, kjer se obtožbe izrekajo tako zlahka in kjer praktično nobena obtožba, ki je izrečena ali zapisana, ne doživi pravnih ali javnih posledic, pa zato zadeve, ki so dejansko problematične, pogosto izpadejo benigne, manj grozne. Pretekli teden je v javnost prišla zgodba, ki je preprosto preresna, da ne bi javnost in mediji od državnih organov zahtevali takojšnje in izredne preiskave. Preiskavo bi morali uvesti državni zbor, tožilci in kriminalisti.

Koritniki

Minuli teden je izbruhnilo veliko ogorčenje med vladajočimi politiki. V upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja, to sta Žiga Debeljak in Janez Tomšič, krepko zvišala prejemke. Novico so sprva objavili v Financah: predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva nadzornica SDH Karmen Dietner – seveda sklep o zvišanju plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama – je v prvem odzivu med razlogi za zvišanje plač upravi navedla domnevno povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami, nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.

Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

Ponovno posiljena

Dve leti bo tega, bil je 4. junij 2021, ko je bila v državnem zboru ob soglasni podpori parlamentarnih strank sprejeta redefinicija kaznivega dejanja posilstva, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu: »Samo ja pomeni ja.« »Skupaj smo spremenili družbo na bolje,« je tedaj dejala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je vodil združen pritisk civilne družbe in nevladnih organizacij na politiko, da stori ta civilizacijski korak po zgledu številnih evropskih držav. Šlo je za jasno sporočilo »o popolni netoleranci do nasilja« ter »o višjem varstvu žrtev in razbijanju molka, ki spremlja spolno nasilje«, kar je bilo tedaj slišati z vseh strani. Prejšnji petek je sodišče oprostilo pet posilstva obtoženih fantov, čeprav je šlo za ravnanje, ki ga je res težko opisati drugače kot skupinsko posilstvo petnajstletnice. Kaj se je zgodilo? Kako se je sploh lahko?

TV komentar / Mala šola slaloma med cenzorji SDS

Premalokrat na tem mestu ter tudi v drugih medijih novinarji in komentatorji zapišemo, kako neizmeren napor in iznajdljivost, tudi pogum, vlagajo novinarke in novinarji TV Slovenija, da skozi cenzorsko sito vojščakov SDS spravijo čim več normalnih prispevkov v informativne oddaje javne televizije. Za temi dejanji stojita neizmerna iznajdljivost in tudi predanost novinarskemu poklicu.

Zmagovalci bančne sanacije

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je leta 2016, ko je prevzel vodenje sanirane in močno dokapitalizirane državne NLB, dobil 162.933 evrov bruto prejemkov, lani pa so njegovi prejemki znašali 647.733 evrov bruto in hkrati tudi 12 odstotkov več kot predlani. Zgolj njegov fiksni mesečni bruto prejemek je od oktobra lani okroglih 55.000 evrov, razkriva gradivo za junijsko skupščino delničarjev NLB, v kateri ima država zdaj le še 25 odstotkov in eno delnico. Podobno ali bolje tuji lastniki plačujejo tudi upravo nekdaj državne NKBM, ki jo je pred desetletjem prav tako sanirala država. Če se torej plače vodilnih v ključnih bankah na slovenskem trgu približujejo tujim – kako pa je s ceno bančnih storitev za slovenske komitente?

Rdeči karton za Debeljaka

Oktobra 2021 so vsi oddelki, povezana podjetja in podružnice kitajskega podjetja Hisense dobili elektronsko sporočilo, v katerem je njegovo izvršno vodstvo Franju Bobincu, bivšemu predsedniku uprave Gorenja in sedanjemu podpredsedniku družbe Hisense International, izreklo »opozorilo z rumenim kartonom«. Glede na vsebino elektronskega sporočila so mu Kitajci izrekli opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi ugotovljenih finančnih malverzacij v avstrijski veji Gorenja leta 2015 in 2018, torej še preden je Hisense leta 2018 prevzel Gorenje.

Slovenski lovni turizem

»Za prave lovce je poleg uplenjene divjadi pomembno tudi prvobitno doživetje divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju. Narava v naših loviščih je med najbolj ohranjenimi v tem delu sveta, zato je lov v njih za vse prave lovce še posebej zanimiv. Za pristno doživetje narave in prostoživečih živali v njej ponujamo tudi možnosti nastanitve …« To ni oglas kakega lovskega rezervata v kaki eksotični državi na drugem koncu sveta. To je vabilo Zavoda za gozdove Slovenije tujim (in domačim) komercialnim lovcem na lovni »safari« v slovenske gozdove.

Če bi spomeniki lahko govorili

Pobuda bivšega predsednika Milana Kučana, da se na Trgu republike postavi spomenik osamosvojitvi, je naletela na hiter pozitiven odziv vlade in predsednice države, desnica pa mu doslej ni izrazito nasprotovala oziroma mu ob možnosti zamenjave s Spomenikom revolucije pritrjuje. Kučan je v pojasnilih za medije (Mladina, Delo) zatrdil, da se ne zavzema za zamenjavo spomenika in da je čas, ki ga simbolizira Spomenik revolucije, ustvaril razmere za osamosvojitev.

Nasprotniki pravice do splava prvič tudi v štajerski prestolnici

V Mariboru je prejšnji konec tedna potekal Pohod za življenje, shod, ki je po zgledu podobnih pohodov predvsem ameriških konservativcev in »pro-life« gibanj, ki nasprotujejo pravici do splava, v Ljubljani že postal vsakoletna prireditev in bo tu spet potekal oktobra. Organizatorji so doslej pozivali predvsem, naj v Sloveniji prepovemo ali pa vsaj izrazito omejimo pravico do splava, tokrat so nastopili tudi proti predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Na ostrini britve

»Največja zloraba v zgodovini Slovenije«, »kršenje ustave in avtonomije«, »zgodila se bo ustavna kriza«, »čas je za ustavno obtožbo«. Takšne in podobne stavke je te dni slišati iz ust politikov, povezanih s SDS. Poslanci vladne koalicije so namreč napovedali, da bodo zaradi »nezakonitega delovanja« razrešili devet članov programskega sveta RTV Slovenija. Potem naj bi izvolili nove in ti bi po pričakovanju zamenjali vodstvo javnega zavoda.

Vlado Miheljak

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Dva leva

Komentar / Ko to tamo peva?*

Pa tako dobro je že kazalo. Najprej smo se rešili Janše, potem pa še Pahorja. A je veselje hitro skopnelo. Namesto originala smo dobili tri majhne Pahorje. Kajpak Goloba, Klakočar Zupančičevo in Pirc Musarjevo. Res ga ne dosegajo ali celo presegajo, a hkrati nobeden od njih več ne postavlja v ospredje političnega žargona, ampak so politiko kot delo za javno stvar prestavili na oder izkazovanja takšnih ali drugačnih nepolitičnih talentov in okusov. Slej ko prej slabih okusov in zelo zmernih talentov. To ni dobro. Če je bila to cena, da smo se rešili Janše in Pahorja, smo drago plačali. Pa še nobenega jamstva ni, da prvemu, s sedanjim zmedenim in neprepričljivim delovanjem, ne trasirajo poti nazaj na oblast. In predvsem se bojim, da je škoda novega sloga nepovratna. Da poslej za resno politiko oziroma politično zastopstvo preprosto ne bo več prostora. Da bo postala politična arena predstava všečnosti, klovnovstva in neobrzdanosti.