Sanja Ajanović Hovnik / »Morda bi lahko nekatere reforme izvedli hitreje, če bi uporabljali metode prejšnje vlade«

Sanja Ajanović Hovnik je ena najtesnejših zaupnic predsednika vlade Roberta Goloba. Je soustanoviteljica Gibanja Svoboda in soavtorica njenega programa ter koalicijske pogodbe. Leta 2008, še brez diplome fakultete za upravo, se zaposli v službah državnega zbora, njen karierni vzpon pa se zares začne leta 2012 z ustanovitvijo Pozitivne Slovenije, ko se pridruži Alenki Bratušek. Med letoma 2015 in 2018 je sekretarka njene poslanske skupine, tedaj, ob ustanavljanju Pozitivne Slovenije, pa spozna tudi Roberta Goloba, s katerim po lastnih besedah splete tesne, prijateljske vezi. Danes je kot ministrica za javno upravo odgovorna za eno najtežjih reform: reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kar vključuje tudi ureditev plačnih razmerij v zdravstvu.

Oglobljeni Vodeb

Samooklicani psihoanalitik Roman Vodeb si pogosto privošči pripombe tako rekoč na račun slehernika, a nič ga ne moti bolj kot samozavestne ženske. Zato ni čudno, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pogosta tarča njegovih mizoginih, seksističnih izjav. Lani oktobra je v oddaji Faktor na TV3 očitno storil korak predaleč, zato mu je policija naložila globo 250 evrov.

Odstranite to žensko!

Situacijo dobro poznate: v družbi nenadoma zasmrdi. In nekdo vzklikne: Kdo ga je »spustil«? Jasno, potem se izkaže, da ga je »spustil« prav ta, ki se je začudeno spraševal, kdo ga je »spustil«.

Vseprisotnost umetne inteligence

Čeprav se zaradi nenadnega vzpona tako imenovane generativne umetne inteligence (ChatGPT in slikarski roboti) zdi, da nas je tehnologija jutrišnjega dne zadela kot strela z jasnega in nas preplavila, je umetna inteligenca pravzaprav že dolgo med nami.

»Ko je pandorina skrinjica enkrat odprta …«

»Umetna inteligenca je prihodnost, ključ do nje pa ima Slovenija,« se glasi naslov članka, ki ga je Forbes objavil pred šestimi leti, govori pa o tem, da ustanove, kot sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi v globalnem kontekstu razvoja umetne inteligence niso zanemarljive sile. Čeprav se v zadnjih letih na tem področju tektonski premiki dogajajo predvsem v tujini, so zanje vseeno odgovorni tudi nekateri slovenski znanstveniki in znanstvenice. Ena takšnih je Sanja Fidler, vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki deluje kot docentka na Univerzi v Torontu in je poleg tega vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju NVIDIA, vodilnem proizvajalcu grafičnih vmesnikov in matičnih plošč ter eni od glavnih gonilnih sil pri razvoju umetne inteligence. Za Mladino je spregovorila o svojem delu in etičnih vprašanjih, ki se pri tem postavljajo, pri čemer poudarja, da gre za »njena osebna mnenja, ki niso nujno mnenja podjetja NVIDIA«.

Draga hrana

V zadnjem letu se je najbolj podražil sladkor, in sicer za 55,4 odstotka, nato ovčje in kozje meso za 30,1 odstotka, sveže posneto mleko za 29,6 odstotka, riž za 29 in krompir za 27,7 odstotka, sir in skuta za 25,1 odstotka ter sveže ali ohlajene ribe za 25 odstotkov, povzema glavne podražitve v skupini »Hrana in brezalkoholne pijače« Matevž Postrašija iz Oddelka za statistiko cen na Statističnem uradu RS. V omenjeni skupini – eni od dvanajstih, zajetih v izračun inflacije – so se od aprila lani sicer podražili vsi izdelki, izjema je le zamrznjeno sadje, ki se je pocenilo za 1,4 odstotka. Večina izdelkov se je podražila za več kot 10 odstotkov, dobra polovica za več kot 15 odstotkov.

Kultura smrti? Kultura življenja?

Na četrtem shodu Ruparjevih upokojencev je Pavel Rupar, bivši poslanec SDS, tržiški župan in zapornik, ki se danes predstavlja kot glas upokojencev, zganjal, kakor je to opisal filozof dr. Boris Vezjak z mariborske Filozofske fakultete, »najhujšo in najbolj primitivno retorično propagando v novejši slovenski zgodovini«. Med drugim je predsednico države Natašo Pirc Musar pozval, naj odslovi eno svojih svetovalk, Biserko Marolt Meden, dolgoletno borko za pravice starejših in bivšo predsednico Srebrne niti, ki v predsedničinem uradu danes zaseda položaj svetovalke za družbene dejavnosti. Dejal je, da ta »namesto predlogov za dobro in dolgo življenje predlaga zakon o evtanaziji«. V mislih je imel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega v Srebrni niti zdaj zbirajo podpise pred vložitvijo zakona v zakonodajni postopek.

Kozarec je poln in prazen

Ko se je na začetku aprila koalicija odločila za nadomestitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s prispevkom v višini 35 evrov, ki bi ga pobirala javna zavarovalnica ZZZS, v ospredju ni bilo vprašanje solidarnosti. Koalicija je v parlamentarni postopek tedaj vložila stari zakon – še iz vlade Marjana Šarca – po eni strani, da bi preprečila napovedano podražitev dopolnilnih zavarovanj, očitno pa tudi zato, da bi prehitela namero gibanja na čelu s Pavlom Ruparjem. Ta je namreč nameraval v parlamentarni postopek vložiti populistični zakon, s katerim bi dopolnilno zavarovanje zgolj ukinili, ne glede na posledice za javnofinančni sistem.

(Ne)očiščeni represivni aparat

Gibanje Svoboda Roberta Goloba se je na oblast zavihtelo tudi z obljubo, da bo represivnemu aparatu – policiji in spremljajočim službam na notranjem ministrstvu – povrnilo ugled in vlogo, ki naj bi jo policija imela v (najbolj) demokratičnih ureditvah. Da torej policija ne bo več osovražen državni organ, orodje v rokah oblasti brez nekdanjega dokaj velikega zaupanja javnosti, ampak bo spet predvsem »v službi ljudi«. Leto kasneje se zdi, da se je proces demokratizacije policije povsem ustavil, še preden se je zares dobro začel.

TV komentar / Je slovensko res boljše? Ups.

Naslov prispevka ponedeljkovega Tednika, da uvažamo slabo hrano iz tujine, svojo dobro pa izvažamo, je bil že tako razkrivajoč, tako narodnjaški, da smo vedeli, kaj nas čaka: eno veliko sprenevedanje in dušebrižništvo. A seveda se mu že zato nismo mogli upreti. In voditeljica Jelena Aščić je prispevek v tem duhu tudi napovedala: »Bomo v Sloveniji jedli v prihodnosti le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske in svinjino iz Madžarske?«

Kučan ne podpira rušitve Spomenika revoluciji

Precej običajno je, da v času revolucionarnega zanosa padajo spomeniki prejšnjega režima. Ob prihodu demokracije so tako v državah Vzhodne Evrope množično odstranjevali sovjetske spomenike. Tega ikonoklazma je bilo v Sloveniji nekaj, a vseeno manj, navsezadnje v Velenju še vedno stoji kip Josipa Broza - Tita, narejen po izvirniku hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, le da je velenjska različica, postavljena leta 1977, v nadnaravni velikosti. Tudi zato je nepričakovana poteza prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, hkrati zadnjega voditelja Komunistične partije Slovenije, ki je več kot 30 let po demokratizaciji podvomil o smiselnosti monumentalnega kipa Draga Tršarja, posvečenega revoluciji, ki še danes stoji na ljubljanskem Trgu republike.

Predsednica Pirc Musar z Madžari tudi o njihovem medijskem vmešavanju

Predsednica države Nataša Pirc Musar si je za prvi uradni obisk kakšne tuje države izbrala sosedo Madžarsko. V Budimpešti se je sestala s predsednico države Katalin Novák, srečala se je tudi s premierom Viktorjem Orbánom in predsednikom parlamenta Lászlom Kövérjem. Iz uradnih sporočil in s tiskovnih konferenc ob zaključku sestankov so sicer vela, kot veleva diplomatski protokol, pozitivna sporočila.

Sojenje peterici, obtoženi posilstva 15-letnice

Na dan sojenja petim fantom, ki jim tožilstvo očita, da so posilili mladoletno dekle, je bil pred ljubljansko sodno palačo napovedan shod v podporo obtoženim posilstva, ki se ga je sicer udeležilo le nekaj njihovih bližnjih. Drugačen, bolj množičen pa je bil odziv javnosti na spontanem shodu proti kulturi posilstva.

Vlado Miheljak

12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Dva leva

Komentar / Trg revolucije

Ne, ideja o tem, da je za več varnosti prebivalstva treba okrepiti moštvo policistov, ni ne nova ne originalna. Ko so leta 2005 jezni in gnevni mladeniči in mladenke, pretežno predstavniki druge ali tretje generacije nevidnega ljudstva iz degradiranih, etnično mešanih predmestij, zakurili kresove upora v večjih francoskih mestih, jih je takratni notranji minister Sarkozy označil za izmečke. Predsednik Chirac, ki je sprva kar poniknil in se pritajil, je šele čez nekaj dni nagovoril narod, a ni napovedal pričakovanih korenitih socialnih reform ter pomoči za blaženje kritičnega položaja, ampak kot kratkoročni ukrep uvedbo policijske ure, na daljši rok pa nove, številčnejše policijske enote. Nič torej o vzrokih, še manj o sanaciji, le interventno gašenje požarov je obljubil. In prav nič ne čudi, da srbski predsednik Vučić, glede na njegovo politično zgodovino, v urah in dnevih po srbskih tragičnih dogodkih ne zmore razsodnih besed, ampak obljublja v nekaj mesecih napotitev kar 1200 (tisoč dvesto!) policistov v srbske šole. Da pa se z enakimi »preventivnimi« ukrepi, brez kakršnekoli realne osnove, spopada slovenska šolska in politična oblast, je naravnost škandalozno. Slovenske šole gotovo potrebujejo pomoč. A ne v uniformah, še manj v orožju.

Blagoslavljamo vsevprek, od novih cest in pločnikov do šol in predorov

Na 1. maj, praznik dela, ko se na ljubljanskem Rožniku cedi pivo in pečejo čevapčiči in na vsakem griču gori kres, je tudi praznik svetega Jožefa Delavca. Tako so se pri kapeli sv. Vida v bližini Bukovniškega jezera na ta dan tudi letos zbrali kmetje in delavci ter pri sveti maši prosili za blagoslov pri delu. Podobno so motorne konjičke aprila, pred začetkom sezone, v Mirni Peči dali blagosloviti zagreti motoristi na zdaj že tradicionalnem vseslovenskem blagoslovu motorjev in motoristov. Kakopak, gre za tradicijo.

Inštitut 1. maj

Socialdemokrati zapuščajo prostore na Levstikovi ulici 15 v Ljubljani, v dosedanjih prostorih stranke pa bo po novem deloval možganski trust Inštitut 1. maj, ki si prizadeva »postati nosilec akademsko-razpravljalnih, izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru javnih razprav o prihodnosti socialdemokratske misli«. Novembra sta ga ustanovila predsednica stranke Tanja Fajon in njen generalni sekretar Klemen Žibert.

Zakaj je bila protivojna slika Miriam Cahn razumljena kot upodobitev pedofilije?

V uglednem pariškem razstavišču Palais de Tokyo si je še vse do nedelje, 14. maja, mogoče ogledati retrospektivno razstavo ene najbolj priznanih švicarskih vizualnih umetnic Miriam Cahn. Danes 73-letna umetnica, katere dela hranijo številni najuglednejši muzeji sodobne umetnosti, se že vseskozi osredotoča na žgoča družbena vprašanja, od neenakosti med spoli do onesnaževanja okolja, od vojn do nasilja. O teh temah govorijo tudi dela na pariški razstavi, kjer jih je na ogled približno 200, a le eno je sprožilo tako burne odzive, da je o tem, ali bi ga bilo treba umakniti izpred oči javnosti, odločalo sodišče.

Plačila članom strateških svetov

Informacije, da je članstvo v vladnih strateških svetih donosen posel – v javnosti krožijo celo trditve o zneskih nekaj tisoč evrov – držijo. Plačila za delo v strateških svetih, katerih člane imenuje predsednik vlade, so določena s sklepom, ki ga je vlada sprejela že 1. februarja 2007, v času premiera Janeza Janše. Po tem sklepu pripadajo članom in članicam svetov sejnine v višini 86 evrov neto ter predsedujočemu in namestniku v višini 143 evrov na sejo, v nekaterih primerih je predvideno povračilo potnih stroškov. To pripada le članom sveta, ki imajo stalno prebivališče zunaj kraja seje strateškega sveta, in le, če stroški presegajo znesek sejnine. Sklep predvideva tudi plačilo avtorskega honorarja v višini 150 evrov neto za člane in članice strateškega sveta, ki v dogovoru s predsednikom ali predsednico sveta za posamezno vsebinsko vprašanje pripravijo pisna strokovna mnenja oziroma poročila.

Janko Lorenci

12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Kolumna

Komentar / Spoj patologij

Nasilje je nalezljivo; če v Srbiji ne bi bilo prvega pokola, se morda ne bi zgodil niti drugi. Blazno dejanje enega lahko v podobnem umu drugega sproži podobno blaznost. Toda ali živijo te izgubljene duše v normalnem okolju? In ali je to sploh pomembno?

dr. Bogomir Kovač

12. 5. 2023  |  Mladina 19  |  Ekonomija

Komentar / Fiskalna kriza ZDA

Zgornja meja zadolževanja in fiskalni prepad sta del ameriške fiskalne metafizike, ki na polovici leta 2023 dobiva dramatične politične razsežnosti. Oboje razkriva sistemsko in razvojno fiskalno krizo ZDA, ki postaja velik ameriški in globalni politično-ekonomski problem. V unipolarnem svetovnem redu z ZDA kot vodilno silo v sveti aliansi z EU vse ameriške težave postajajo tudi problem »zahodnega sveta«, torej tudi naša zadrega. ZDA so podobno politično-ekonomsko krizo doživele leta 2012, sredi velike finančne in ekonomske krize. Toda sedanja je usodnejša – zaradi prihajajočih ameriških volitev in nove hladne vojne na mednarodni ravni. Povečanje zgornje meje zadolževanja postavlja ZDA v vedno večjo fiskalno negotovost in lastno finančno zanko. Na drugi strani je vojaški del proračuna zunaj političnih spopadov. Američani so politično enotni edino glede političnih bitk in ekonomskih vojn za ohranitev svoje globalne dominacije, vse drugo je lahko predmet notranjih dogovorov in kompromisov. Toda »zahodni svet« je politično odvisen od te žlahtne ameriške ekonomske gnilobe in v tem je težava. Zato je ameriška fiskalna esenca naša usodna eksistenca.