MLADINA Trgovina
  • Javno pismo

    15. 10. 2016  |  Družba

    Jezikovna pravila so tako zadeva družbenega dogovora kot njegovih sprememb

    Članice skupine FemA v medijskih objavah – apelih, komentarjih, izjavah, praviloma uporabljamo slovenščino tako, da z njo utrjujemo »prisotnost žensk v jeziku«. Dosledno upoštevanje pravila generičnega moškega slovničnega spola in njegove navidezne nevtralnosti ženske namreč umesti na podrejeni položaj. Osebe, ki so izven družbene delitve na moške in ženske po telesnosti in opredelitvi pa izključuje. Jezik namreč kaže, se nanaša na stvarnost in je obenem sredstvo njene kreacije. Tako učinkovanje velja tudi za nazaj, ko se obuja zgodovinski spomin. Ob tem naše pozorno in premišljeno verbalno izražanje spolov ostaja pretežno v predpisanih slovničnih okvirih, onkraj njih uporabljamo tiste jezikovne oblike, ki so del emancipacijskega govora obravnavanih robnih skupin. Več

  • Damjana Kolar

    14. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

  • IK, STA

    13. 10. 2016  |  Politika

    Vlada podpira podpis sporazuma CETA

    Vlada je danes sklenila, da Slovenija podpira podpis trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta), a mora o tem odločiti še DZ, so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili prek Twitterja. Podrobnosti sklepa vlade bodo znane po koncu seje. Prihodnji torek naj bi tako ministri EU za trgovino odločali o zeleni luč za podpis Cete in začasno uporabo sporazuma, po katerem bi Ceta v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov po članicah.  Več

  • 13. 10. 2016  |  Kultura

    Bob Dylan prejemnik Nobelove nagrade za literaturo

    Legendarni ameriški glasbenik Bob Dylan je prejemnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Podelitev te prestižne nagrade so pojasnili z besedami, da je ustvaril novo poetično izraznost znotraj dolge tradicije ameriškega pesništva, med drugim pa so izpostavili njegov izjemen smisel za rimo, vsebinske ideje in luciden um. Dylan je prvi ameriški državljan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo po letu 1993, ko jo je prejela pisateljica Toni Morrison, sicer pa 259. ameriški prejemnik kakršnekoli Nobelove nagrade.  Več

  • Darja Kocbek

    13. 10. 2016  |  Svet

    Katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo

    Ljudje po vsem svetu imajo težave s tesnobo, stresom, depresijo, strahovi, motnjami prehranjevanja, samopoškodbami in osamljenostjo. Zadnji katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo, v Guardianu piše George Monbiot. Za to obstaja vrsto razlogov, a glavni je nedvomno, da ljudje kot ultradružabna bitja, katerih možgani so ustvarjeni za odzivanje na druge ljudi, niso več povezani med seboj. Več

  • IK, STA

    13. 10. 2016  |  Svet

    Na pogovorih o Ceti dosežen napredek, Slovenija še z zadržki

    Na včerajšnjem srečanju veleposlanikov držav članic EU v Bruslju je bil dosežen napredek glede skupne pojasnitvene izjave k sporazumu med EU in Kanado (Ceta), vendar pa imajo nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še nekaj zadržkov. Če bodo te zadržke umaknile, bi lahko ministri za trgovino EU prihodnji torek prižgali zeleno luč podpisu sporazuma. Več

  • Damjana Kolar

    13. 10. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Izbor dogodkov od 13. do 15. oktobra. Več

  • Darja Kocbek

    12. 10. 2016  |  Svet

    Islandija je zaprla kriminalne bankirje in ohranila državo blaginje

    Vrhovno sodišče v Reykjaviku je v tem tednu poslalo v zapor devet bankirjev, ki so s tržnimi manipulacijami pripomogli k izbruhu finančne krize leta 2008, poroča Island Monitor. Islandija, ki ima samo 400 tisoč prebivalcev, se je reševanja finančne krize lotila po svoje. Namesto, da bi enako kot ZDA in države EU zavožene zasebne banke reševala z davkoplačevalskim denarjem, je bankirje obsodila in poslala v zapor kot kriminalce. Več

  • Urša Marn

    12. 10. 2016  |  Družba

    Zakaj o slovenskih arhitektih izpred druge svetovne vojne vemo tako malo?

    Kako to, da o arhitektih iz socializma vemo tako veliko, o arhitektih izpred druge svetovne vojne pa tako malo? Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture, odgovarja, da so bili mnogi odlični slovenski arhitekti, od Costaperarie, Šubica, Husa, Spinčiča do Vurnika in drugih, v obdobju socializma zamolčani zato, ker so delali za meščanske in kapitalistične naročnike: "Kot arhitekturnemu zgodovinarju se mi zdi škoda, da se slovenska arhitekturna zgodovina osredotoča samo na Plečnika in zadnje čase še na Ravnikarja, saj je imela Slovenija še veliko drugih odličnih arhitektov. Plečnikovi učenci so množično hodili študirat v Pariz, Vurnikovi učenci v Berlin, a ker so bili tam v času nacizma, se po vojni o tem ni smelo javno govoriti. Edvard Ravnikar, ki je na ljubljanski šoli za arhitekturo začel poučevati takoj po drugi svetovni vojni, se je s prvo generacijo študentov želel izkazati v pedagoškem smislu in uspelo mu je ustvariti res vrhunsko generacijo, v katero spada tudi Mušič. V šestdesetih je Ravnikar dobil v delo Trg revolucije, zaradi česar se je vse manj posvečal pedagoškim obveznostim. Prepustil jih je asistentom, ki pa mu žal niso bili dorasli. Od slavne ljubljanske šole za arhitekturo se tako ni ohranilo skoraj nič." Več