Ljudi ni ravno lahko imeti rad

Film Mona Lisa in krvava luna, ki ga je posnela Ana Lily Amirpour, avtorica kultnega šokerja Ponoči hodi sama, se začne v »Domu za umsko bolne mladostnike« (Home For Mentally Insane Adolescents), kjer zagledamo Mona Liso (Jeon Jong-seo), katatonično mladostnico korejskega rodu, a »negovalka«, verjetno Trumpova volivka, ki jo ravno žali in ponižuje, ne ve, da je v resnici Carrie, ja, Carrie White – s telekinetično ofenzivo jo prelevi v krvavico. Potem pobegne. Mona Lisa je talentirana, a ustavljena. Divja, a subverzivna. Odtujena, a lačna. Zatrta, a jezna. Brez skrbi, ni Paul Kersey, še manj »titanska« Alexia, bolj Rdeča kapica (ali Milena iz Hladnikovega Peščenega gradu), ki ne razume, zakaj moški plačujejo, da gledajo gole ženske, ki plešejo – nočni, mračni, perverzni, karnevalski New Orleans postane gozd, poln volkov, ošabnih, zateženih, vzvišenih, lunatičnih, toksičnih moških. Oh, in žensk, ki so druga drugi toksični moški.

Grega Repovž

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Uvodnik / Kako dober župan bi bil lahko!

Dovolj mesecev je od županskih volitev, da je že mogoče razbrati, kakšen bo ta mandat ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Zakaj je to sploh relevantno? Župan Ljubljane je pomemben za celotno državo, prestolnica ima tudi v Sloveniji na smer razvoja države zelo močan vpliv. Če je prestolnica nazadnjaška, potegne celotno državo v to smer, če je razsvetljena in zazrta v prihodnost, je vlečni konj in vzor za vse ostale. Jankovićeva prva dva mandata sta bila taka. In država mu je sledila, od velikih do majhnih občin.

Smo čuteča bitja?

Pred več kot pol stoletja, na začetku šestdesetih let, je bila večina ulic v Ljubljani še makadamskih in po njih so se vozili skoraj izključno fičoti. Trgi in ulice so dobivali nova imena, svetniki so izginjali, narodni heroji prihajali, na Cigaletovi ulici so odprli prvi pravi »zahodnjaški« supermarket v Sloveniji, prve restavracije so začele ponujati čevapčiče, a v vsej Sloveniji še ni bilo niti enega traktorja. Že tedaj pa so ljubljanske in okoliške kmetije tu in tam dobile obisk zagovornikov pravic živali z vljudnimi predlogi, naj psom dajejo vodo, verigo okoli vratu zamenjajo z jermenom, jih kdaj tudi odvežejo … To nehvaležno nalogo je pred toliko leti opravljala predvsem širši javnosti neznana »laična«, zdaj že pokojna zagovornica živali Lea Eva Müller.

Albert Mrgole, družinski terapevt / »Otroci se zlorabe moči naučijo od staršev«

Albert Mrgole skupaj z Leonido Mrgole vodi Zavod Vezal, kjer kot družinska terapevta pomagata staršem, otrokom, zakoncem in družinam, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih stiskah. Njun pogled na odraščanje mladih je drugačen od prevladujočega; kot kakšna prijazna hipija vseskozi govorita o odnosih, o tem, na kakšen način se povezujejo otroci in starši, zakaj je pomemben odnos, kaj se z avtoriteto dogaja danes. V zadnjih tednih so slovenske medije znova preplavile zgodbe o nasilju med mladimi – in najpogostejši odziv je, da so mladi pač razvajeni, da nimajo mej. Odgovor na to je seveda kazen. Albert Mrgole pravi, da je takšno razmišljanje povsem napačno, preživeto, celo nevarno. Nasilja pač nikoli ne moreš reševati z nasiljem.

TV komentar / Janševi upognjenci so le še objestni, nesramni in – nihče jih ne gleda več

Konec preteklega tedna smo na TV Slovenija zagledali napovednik, ki je obljubljal, da v oddajo Arena ob obletnici padca Janeza Janše in zmage Roberta Goloba v studio prihajata oba, obljubljali so nekakšno soočenje. Nismo se imeli niti časa opredeliti do tega, ko smo izvedeli, da so se malo zlagali – da pač predsednik vlade Golob ne prihaja, da se je opravičil, a kaj, ko naj bi sporočilo iz vladnega kabineta romalo v nezaželeno pošto elektronskega poštnega predala voditelja Igorja Pirkoviča, pa so zato naredili napačen napovednik. Zveni vsaj malo prepričljivo? Res kdo misli, da se za pogovor s predsednikom vlade – katerimkoli – novinarji dogovarjajo tako, da pošljejo elektronsko sporočilo, potem pa pač predsednik vlade pride? Seveda ne.

Zdrava pamet proti provizijam

Osnove že poznamo: dopolnilno zavarovanje je neumnost. To ni zavarovanje, ampak davek, ki ga pobirajo zasebniki. To so zasebna podjetja, ki si od teh nabirk trgajo provizijo. Če bi pobiranje teh 35 evrov dopolnilnega zavarovanja zgolj prenesli na državo, bi zdravstvo – ali pa mi – za zdravstvene storitve imeli na voljo 50 milijonov evrov na leto, kolikor znašajo operativni stroški teh zasebnih podjetij. Tako preprosto je to. Da je dopolnilno zavarovanje neumnost, je splošno znano, kljub temu pa te neumnosti že 20 let ni mogoče odpraviti. Zakaj ne? Ker smo vedno znova priča sramotnemu podrejanju peščici vplivnežev. Tik pred odpravo tega zasebnega davka navadno zmaga nekakšna hlinjena preudarnost. Odločevalci pri podrejanju množici filigransko izbranih nepovezanih podrobnosti, zakaj dopolnilnega zavarovanja ni mogoče odpraviti, naenkrat pozabijo na širši pogled.

Boj za slovenščino

Ko je podjetje Microsoft 24. avgusta 1995 predstavilo novi operacijski sistem Windows 95, je bila to ena od novic leta. Seveda ne le zato, ker je Microsoft v oglasno kampanjo, v kateri so med drugim sodelovali The Rolling Stones, Jennifer Aniston in Matthew Perry, vložil 226 milijonov evrov, ne, novica leta je bil že sam operacijski sistem, ki so ga še pred uradno predstavitvijo prodali v 11 milijonov izvodih, saj je s svojo inovativnostjo in do uporabnika prijaznejšimi rešitvami pomembno prispeval k strmemu porastu uporabe računalnikov in spleta po vsem svetu. V Sloveniji pa je bil tedaj še dodaten razlog za veliko priljubljenost novega Microsoftovega operacijskega sistema: njegov slovenski prevod.

Popolne legalizacije konoplje v Sloveniji še ni na obzorju

Prejšnji teden je v prestolnici potekal Marihuana marš, dogodek v organizaciji ŠOU v Ljubljani. Opozarjal je na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme, ki so posledica prohibicije konoplje kot prevladujoče oblike regulative na področju prepovedanih drog. Iz leta v leto se vrstijo pozivi, naj se uporaba konoplje v celoti legalizira – danes je njena uporaba za rekreativne namene dekriminalizirana, uporabnike pa lahko že zaradi posedovanja manjših količin doleti globa.

Za upokojence in SDS

Pavel Rupar, kralj src slovenskih upokojencev in upokojenk, nekdanji župan, poslanec, zapornik in član stranke SDS, je sporočil, da je konec predigre. Zdaj namerava ustanoviti politično stranko. Trg republike in napev o čebelicah, kot pravi sam, nista dovolj. Naslednji korak je torej stranka, sledijo volitve in vstop v parlament. »Nisem ne lev ne desen,« pravi Rupar, »sem za dostojne pokojnine.«

Pripravljen je zakon za odpravo krivic, ki jih je posameznikom med epidemijo povzročila prejšnja vlada

Ob prvi obletnici volitev so z ministrstva za pravosodje sporočili, da so pripravili zakonske podlage za odpravo krivic, ki so bile v času prejšnje vlade storjene z izrekanjem kazni na podlagi neustavnih vladnih odlokov, ki so se še posebej vestno zlorabljali za kaznovanje in splošno šikaniranje protivladnih protestnikov.

Samo avta ne!

»Predvideli so kopico ukrepov, ki naj bi Slovencem otežili uporabo avtomobilov,« so iz Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije razglasili nekaj dni po tem, ko se je odprla javna razprava o predlogu posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Avtomobilski prodajalci, združeni v sekcijo – od Avto Triglava in BMW do Porsche Slovenija in Suzukija –, ki sami že desetletja s cenami in željo po dobičku številnim zares otežujejo dostop do avtomobila, so se tokrat razburili zaradi naslednjih predlogov: dodatne obdavčitve drugega avtomobila v gospodinjstvu, uvedbe plačljivosti vseh parkirišč, obdavčitev parkirišč v lasti podjetij, takse za vstop z avtomobilom v prestolnico in zmanjšanja dovoljene hitrosti v mestih na 30 km/h. Razburil jih je tudi domnevni predlog v NEPN, »da bi že do leta 2025 v Sloveniji odločili o predčasnem koncu prodaje novih in rabljenih bencinskih in dizelskih avtomobilov«. A najprej je treba pogledati dejstva, kaj je sploh predlagano in kaj je sploh res novo.

Nepremičnine izginjajo

Nepremičninski trg je v zadnjih treh letih doživel velike pretrese. Cene so poletele v nebo predvsem zaradi nizkih obrestnih mer: lani so se za stanovanjske nepremičnine v letni primerjavi zvišale za 11,3 odstotka, še več leta 2021, ko so se povprečne cene dvignile za 15,8 odstotka. Ob vseh teh spremembah pa uradne evidence še naprej navajajo stanje z začetka leta 2020 ali celo leta 2017.

Vlado Miheljak

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Dva leva

Komentar / Veteran vojne s Slovenijo

Kako dolga je minuta, je odvisno od tega, na kateri strani zaklenjenih straniščnih vrat ste. Kako dolgo je leto, pa je odvisno od tega, ali je Janša v opoziciji ali na oblasti. Če ni in ni bilo konca dveletne Janševe vladavine po Šarčevem odstopu, je zdaj prvo Golobovo leto minilo, kot bi mignil. In če je Janša takoj po zgodovinskem porazu deloval depresivno, brezvoljno, je sedaj spet hiperaktiven. Nekakšen evforičen robot.

»Živali imamo radi, a o njih ne vemo nič«

Seveda. Se pa sprašujem, ali je družba na to pripravljena. Vzemimo popolno prepoved privezovanja psov na verige. Prepoved se uvaja, ne da bi sploh vedeli, koliko psov je danes privezanih na verige, zakon pa daje podlago za odvzeme teh živali. Inšpektor bo izdal ureditveno odločbo, da je treba v določenem času psa sneti z verige, in ko se bo čez čas vrnil preverit stanje, bo pes odvzet, če to ne bo urejeno. Moje vprašanje je: kam bodo vse te živali, ki jih je na tisoče, potem nameščene? Zavetišča za živali so že danes povsem polna.

In potem ni bilo ničesar več

Vodilne svetovne knjižne založbe te dni dvigujejo ogromno prahu, saj iz sodobnih literarnih klasik pokojnih avtorjev, kot so Agatha Christie, Roald Dahl in Ian Fleming, odstranjujejo izraze, danes zaznane kot žaljive, in jih zamenjujejo s prijaznejšimi, ki naj bi bili primernejši duhu časa. Kot pravijo založniki, knjige posodabljajo, da bi jih prilagodili »sodobni senzibilnosti«, torej zahtevam občutljivega, moralno prebujenega bralstva; to čedalje bolj teži k politični korektnosti in je vsak dan bolj alergično na besede, ki so bile nekoč sprejemljive, danes pa krasijo črne liste nespodobnih izrazov. So takšni posegi v klasično književnost v nekaterih primerih ustrezno početje ali gre vselej za zgrešeno cenzuro, ki avtorjevo delo skruni brez njegovega soglasja?

V glavi kulturnega bojevnika, ki hoče postati ameriški predsednik

Floridski guverner Ron DeSantis je korporaciji Disney zagrozil, da bo poleg njenega slovitega floridskega Disney Worlda zgradil orjaško jetnišnico. Disneyju hoče pokvariti razgled, igro in posle. Pokazati hoče, kaj vse si upa. In kako daleč je pripravljen iti. Pokazati hoče, da je nad njim le širno nebo. A ta grožnja je le grožnja in nič več – DeSantis, fanatični, populistični republikanec, skuša le narediti vtis. Disney ima namreč okrog Disney Worlda v lasti toliko zemlje, da se DeSantisove jetnišnice iz Disney Worlda ne bi videlo niti s teleskopom, kaj šele s prostim očesom. Ne, obiskovalcev Disney Worlda ne bi motila.