Grega Repovž

24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Uvodnik

Uvodnik / Ubijanje RTV Slovenija

Ustavno sodišče je v ponedeljek objavilo dolgo pričakovano odločitev in niti ne tako presenetljivo sprejelo sklep, da zadrži izvajanje ključnih členov novega zakona o RTV Slovenija. Tega je takoj po lanskih volitvah pripravila civilna družba, v državnem zboru pa ga je na podlagi predvolilne obljube sprejela koalicija GS, Levice in SD. Namen spremenjenega zakona o RTV Slovenija je bil zamenjati kadre RTV Slovenija, ki jih je nastavila politika, ter enkrat za vselej nadomestiti politične nameščence z dejanskimi predstavniki civilne družbe. Namen je bil jasen, o zakonu se je na zahtevo SDS (ki je pričakovala drugačen rezultat) pozitivno izrekla tudi javnost na referendumu. Referendumska podpora javnosti seveda ni nikakršna obveza za ustavno sodišče – celo več, ustavno sodišče imamo v demokracijah med drugim tudi zato, da varuje ustavnost države tudi pred samim ljudstvom in njegovim mnenjem. Večina včasih misli tudi protiustavno.

Sanjske službe

Christian Rynning-Tønnesen je predsednik uprave norveškega Statkrafta, največjega norveškega proizvajalca električne energije in tretjega največjega na svetu. Za primerjavo, Slovenija na leto proizvede 16* teravatnih ur električne energije, v Statkraftu jih na leto proizvedejo 70. V Sloveniji 16 teravata električne energije proizvaja okoli 6000 zaposlenih, med katerimi je tudi množica predsednikov uprav, direktorjev, svetovalcev in drugih elektroenergetskih strokovnjakov s tako imenovanimi individualnimi pogodbami – samo v Elektru Ljubljana jih je 12 poleg uprave. V Statkraftu 70 teravatov proizvede le okoli 4800 zaposlenih. In ob takšni dodani vrednosti je seveda prav, da je Christian Rynning-Tønnesen primerno plačan in nagrajen. Lani je zaslužil kar 537 tisoč evrov (vse zneske objavljamo v bruto), ob tem pa je dobil še 74 tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost. Je najbolje nagrajen menedžer med norveškimi v državnih podjetjih.

Izredne razmere na RTV

Skoraj dva meseca je ustavno sodišče potrebovalo za odločitev, ali začasno zadržati novelo zakona o RTV ali ne. Zakon je zdaj deloma zadržalo, pri čemer odločitev sama odpira več pravnih in dejanskih vprašanj, kot jih rešuje. Odgovarja pa na eno vprašanje: ali se lahko politično motivirana razgradnja javnega medija nadaljuje? Lahko, pravijo ustavni sodniki, in to do nadaljnjega, pri čemer bi trajanje utegnili meriti tudi v letih. Postopek sicer že ves čas vodi ustavni sodnik dr. Rok Svetlič, ki je bil novembra 2021 izvoljen z glasovi SDS, NSi, SMC, DeSUS, SNS in manjšinskih poslancev. Gre za sodnika, ki brez izjeme zatrjuje, da sočustvuje z ljudmi, katerih človekove pravice so kršene, a hkrati vedno najde razlog, zakaj jih v njihovem boju za pravico ne more podpreti. To je storil tudi tokrat.

Državne milijarde za(radi) energetike

Energetska draginja je že drugi veliki udarec za javno blagajno v zadnjih treh letih, po epidemiji. Zgovoren je recimo podatek fiskalnega sveta, da je lanski primanjkljaj državnega proračuna znašal skoraj 1,4 milijarde evrov. Če ne bi upoštevali neposrednega učinka odhodkov zaradi covid-19, ki so bili 892 milijonov evrov, in ukrepov za blažitev draginje, ki so zgolj iz proračuna odnesli 470 milijonov evrov, pa bi bil primanjkljaj »le« 27 milijonov evrov.

Bistveno višje plače za isto delo

Službe v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), torej bivši slabi banki, v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in na republiškem stanovanjskem skladu so načeloma vse državne službe. A plače v državnih družbah in v skladih se precej razlikujejo. Da to lahko pomembno vpliva na izpeljavo ključnih državnih projektov, kaže sedanji primer stanovanjske politike: namesto da bi na ravni države končno dobili enotno ekipo, ki bi v okviru republiškega stanovanjskega sklada (iz)peljala projekt gradnje javnih najemnih stanovanj, je del bivših zaposlenih iz slabe banke nedavno pristal na SDH, kjer bodo urejali zemljišča za javna stanovanja za bistveno boljšo plačo, kot bi jo dobili na stanovanjskem skladu.

TV komentar / Ko je Janez Janša malce nepripravljen na spretno vrtanje Uroša Slaka

Uroša Slaka sicer ne štejemo med avtorje dobrih intervjujev, ker mu skozi vprašanja tako izrazito tolčejo njegova ideološka prepričanja, sploh ko gre za stranko Levica, ki je zanj pač nekaj vsaj tako nevarnega kot kitajska komunistična partija ali Putinov dvor. A ko gre za predsednika SDS Janeza Janšo, nas vsaj vsakič drugič kar navduši. Ker ga res praviloma tako spretno vodi, da Janša vedno znova zaide v kakšno slepo ulico – razkrije kaj, česar niti pod razno ni hotel, ali pa zapade v neki čuden humor, ki sicer zelo verjetno zabava trume njegovih privržencev – kar vidimo jih, kako so se v ponedeljek hahljali njegovim »šalam« o zajcu na ražnju.

RTV / Čudež kreativnega računovodstva

Leta 1999 sta ameriška socialna psihologa David Dunning in Justin Kruger objavila prelomno študijo z naslovom Nedorasel in brezbrižen: kako težave v dojemanju lastne nesposobnosti vodijo v napihnjeno samopodobo, v kateri sta dokazala, da so posamezniki z omejenimi sposobnostmi, veščinami ali izkušnjami z določenega področja nagnjeni k drastičnemu precenjevanju svojega dometa. Takšni posamezniki ali posameznice naj ne bi bili zmožni vsaj približno objektivnih primerjav s sodelavci, njihova visoka samopodoba pa naj bi bila obratno sorazmerna z njihovimi zmožnostmi. Obstoj Dunning-Krugerjevega učinka je od tedaj potrdila vrsta raziskav, ne nazadnje pa tudi vsakdanja opažanja dogajanj predvsem na političnem in gospodarskem področju. V Sloveniji pa imamo naravnost čudovito priložnost za opazovanje omenjenega pojava tudi v samem vrhu RTV Slovenija.

Janša svari vlado, da bi se ji utegnila zgoditi ulica

Stranka SDS je prejšnjo soboto praznovala 34-letnico, v Mariboru je njene volivce in člane nagovoril Janez Janša. Kot je dejal, jo čaka precej dela, saj naj bi bila Golobova vlada naredila že veliko škode.

Popravite že končno krivice, storjene izbrisanim!

V ponedeljek opoldne, preden se je začela sedma redna plenarna seja, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič stopila za govorniški pult in prebrala poslanico ob bližajoči se obletnici izbrisa – dejanja poosamosvojitvene oblasti, ki je 25.671 neželenih tujcev, večinoma državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik, izbrisala iz registra stalnih prebivalcev in jim odrekla vse pravice – delavske, zdravstvene, socialne in druge. »Ob bližajoči se 31. obletnici izbrisa bi bilo prav, da razmislimo o noveliranju tako zakona, ki ureja status izbrisanih, kot zakona, ki ureja odškodnine zanje,« je dejala predsednica državnega zbora. Zaradi te izjave je poslanska skupina SDS ogorčeno zapustila parlamentarno dvorano.

Vlado Miheljak

24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Dva leva

Komentar / Pot k miru

Vse vojne so strašne, v neki perspektivi pa tudi bizarne. Ukrajinsko-ruska vojna še zlasti. Si predstavljate, da v času, ko ljudje množično umirajo, so ranjeni, pohabljeni ali so v najboljšem primeru brezdomci, begunci, nekdo dela iz voditelja napadene strani globalno zvezdo, ki se pojavlja na naslovnicah modnih revij? Ki se javlja, ne le v politične, ampak tudi kulturne, umetniške in celo zabavne dogodke. Vrh je bil za zdaj dosežen z domislico, da bi se Zelenski pojavil fizično ali vsaj virtualno (prav vseeno) na popevkarskem festivalu Sanremo. Kakšna bizarnost, kakšen cinizem do vseh žrtev krute vojne! Seveda bodo nekateri rekli, da je igranje normalnosti ena od oblik rezistence. Kakršno poznamo že iz Sarajeva. Res je, ženske Sarajeva so se v vsesplošnem pomanjkanju hrane in osnovnih higienskih pripomočkov želele in trudile urediti, biti privlačne. Navkljub. Umetniki so ustvarjali. Navkljub. V času obleganja, ko ni bilo dovolj vode niti za pitje in kuhanje, je stara mestna pivovarna brez prekinitve izdelovala tradicionalno pivo. Navkljub. Mnogi umetniki, humanisti, misleci so skozi podzemne predore prihajali v obkoljeno in oblegano Sarajevo živet in ustvarjat skupaj z upornimi meščani. Navkljub. Razumeli smo. Upor je tudi simbolni akt.

Dan, ko nas je razneslo

Slovenska politika je kratke pameti – njena sposobnost predvidevanja je pičla. Recimo: nedavno se je v San Remu odvrtel legendarni glasbeni festival, na njem pa je voditelj, o čigar afektiranosti, sladkobnosti, patetičnosti in domišljavosti govori že njegovo ime (Amedeo Umberto Rita Sebastiani - Amadeus), publiko – v kontekstu dneva spomina na žrtve fojb in povojni eksodus Italijanov – spomnil na »eno izmed najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine,« na »poboj na tisoče naših sodržavljanov, ki so jih milice maršala Tita vrgle v fojbe, in na eksodus stotisočev Italijanov, ki so morali zapustiti svojo zemljo in imetje«. Ob tem so projicirali tudi arhivske materiale, fotografije. Jasno, Amadeus, ki je en passant prebral zgodbo o italijanski deklici, ki mora po vojni zapustiti dom, ni povedal, kaj se je dogajalo pred tem, kaj so Italijani – italijanski fašisti, če hočete – desetletja počeli Slovencem in s čim so se fašisti tako zamerili »milicam maršala Tita«. To »namerno prikrivanje fašističnih zločinov na obmejnem območju in vojaške okupacije nekdanje Jugoslavije s strani Italije« – to »zaskrbljujoče potvarjanje zgodovine« – je razjezilo Gibanje Svoboda, da je od zunanje ministrice Tanje Fajon terjalo »odločen odziv«.

Slab načrt

Naj ta zapis začnemo z zakonom o debirokratizaciji, ki je bil uzakonjen pod zadnjo vlado Janeza Janše. Zakon je spremenil kar dvanajst zakonov in povzročil pravne nejasnosti, vanj pa je poskušala antibirokratska ekipa pod vodstvom Ivana Simiča celo podtakniti uvedbo socialne kapice, ki sicer nima nič z birokratizacijo, bi pa najbolje plačanim (menedžerjem) prinesla nižje socialne prispevke in javnim blagajnam 50-milijonsko letno luknjo. No, kapica na koncu ni pristala v zakonu, je pa Janševa vlada kovala nov, drugi zakon o debirokratizaciji – in na njegov sprejem in obljubljeno vsebino vezala črpanje denarja iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. In posledica? Da bo Slovenija sploh lahko začela črpati ta denar, je morala vlada Roberta Goloba pristojnim v Bruslju podrobneje pojasniti, zakaj sprejem drugega zakona o debirokratizaciji ni ne potreben in ne ustrezen. Ko je takšen program, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, sprejet, je spremembe praktično nemogoče doseči. A to je bil le eden od številnih zapletov, ki povzročajo zamude in zaradi katerih je Slovenija pri črpanju denarja iz mehanizma doslej dobila le 231 milijonov evrov predplačila.

Kriza tiskanih medijev

Sociolog dr. Niko Toš je tisti edini profesor, ki je predaval že prvi generaciji študentov Fakultete za družbene vede v Ljubljani (tedaj Visoke šole za politične vede), in pionir na področju raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji. Pred desetimi leti se je upokojil, a kot raziskovalec je še vedno dejaven. Jutra, ki jih preživlja skupaj s soprogo, s katero se oba počasi približujeta devetdesetemu letu starosti, so danes nekoliko drugačna kot nekoč. Še vedno vstajata precej zgodaj, tega sta namreč vajena še od prej, nato pa se po zajtrku usedeta vsak v svoj fotelj in prebirata dnevni časopis. Že več let sta naročena na Dnevnik in Delo, redno prebirata tudi Mladino. Gre za tradicijo, za jutranji ritual, ki jima resnično veliko pomeni. »Pred mesecem ali dvema je bila ta dolgoletna tradicija jutranjega branja časopisov žal prekinjena,« pove dr. Toš. »Dobila sva obvestilo, da dostava v tem delu Kamnika žal ni več mogoča, zato časopis po novem dobivava prek Pošte Slovenije. Ta dostava pa je časovno težko določljiva, pade v popoldanski čas. Najina lepa navada, biti zjutraj informirana ob pisanju dnevnega tiska, je tako padla v vodo.« Še več, če želita prebirati kakšno od časopisnih prilog, recimo Sobotno prilogo ali Dnevnikov Objektiv, se morata po njo odpraviti k najbližjemu prodajalcu časopisov. Na domači naslov bi jo namreč dobila šele v ponedeljek. Skupaj s soprogo nista edina, ki se srečujeta s podobnimi težavami. Daleč od tega.

Neznosna negotovost bivanja

»Kako je mogoče, da za stare, hladne in vlažne sobe v Ljubljani plačujemo 400 € + stroške?«, »Zakaj so razpisi za neprofitna stanovanja postali loterija?« To sta le dve od številnih vprašanj, s katerimi se ubadajo najemniki ne le v Ljubljani.

Zastrupitev delavcev

Na začetku meseca se je zgodila nesreča na območju gradbišča Centra Rog. Policisti so bili okoli 20. ure obveščeni, da so se štirje delavci zastrupili, saj naj bi bili delali v zaprtem prostoru, pri čemer so uporabljali naprave, ki so sproščale ogljikov monoksid. Na dogodek je opozoril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki se je spraševal, zakaj so bili delavci sploh tako pozno na gradbišču: »Zagotovo niso bili tam, ker jim je fino v soboto zvečer iti kaj postorit na gradbišče.«

Slikar Arjan Pregl nad sovražni govor na Twitterju z umetnostno vzgojo

Slikar Arjan Pregl je na spletnih družbenih omrežjih skorajda vsak dan deležen žaljivk in groženj. To še zlasti velja za njegovo udejstvovanje na Twitterju, kjer se v uporabnike zaganja neobvladljiva četa anonimnih desno usmerjenih trolov, katerih namen je blatenje tistih, ki so po njihovem mnenju nasprotniki stranke SDS.

Zaprta vrata

Prejšnji teden je začel teči prijavni rok, v katerem se bodoči študentje lahko vpišejo na želeno študijsko smer. Veselje nekaterih je bilo tik pred zdajci uničeno. V preteklosti so se lahko dijaki s poklicno maturo, ki so opravili še maturo iz dodatnega, petega predmeta, vpisali na tako rekoč katerikoli študij. Letos to ne bo mogoče.

Banka v kombiju

Nova Ljubljanska banka (NLB) v želji po zmanjšanju stroškov, ki jih ustvarjajo stalne poslovalnice, uporablja dve zanimivi rešitvi: prva je mobilni bankomat, druga mobilna poslovalnica Bank & Go. NLB iz leta v leto manjša število stalnih poslovalnic in bankomatov. Tako je bilo pred devetimi leti v mreži NLB 143 poslovalnic in 638 bankomatov, zdaj je poslovalnic 75, bankomatov pa 539. Število bankomatov se je zmanjšalo za skoraj 100, število stalnih poslovalnic se je prepolovilo.