Kje so službe?

Na precejšnje presenečenje vlada prejšnji teden sprva ni dala soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu, čeprav velja, da gre pri tem bolj kot ne zgolj za formalnost. Podobno je leta 2021 storila Janševa vlada. A stanje danes ni enako tistemu izpred dveh let. Leta 2021 je povišanje vpisnih mest – natančneje na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo – zahtevala vlada, ki je zato v celoti blokirala izvedbo razpisa in ogrozila načrtovane informativne dneve. Tokrat naj bi željo po povišanju vpisnih mest izrazile fakultete, razpis pa je bil naposled vseeno izveden po časovnici. A podobno kot pred dvema letoma so bili popravki tudi tokrat minorni, ljubljanska in mariborska univerza bosta povečali število študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe.

Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«

Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.

Če je hotela uspeti v moškem svetu, je morala sprejeti moška pravila igre, ki vključujejo »transakcijski« seks

Lydia Tár (Cate Blanchett), slovita ameriška skladateljica in dirigentka, v nekem prizoru z avtom odpelje domov Olgo (Sophie Kauer), mlado rusko čelistko, ker pa ta v avtu pozabi medvedka, svojo maskoto, steče za njo, da bi ji ga vrnila, a se znajde v zakotni, razpadajoči stavbi, kjer jo pasji lajež tako prestraši, da pade in si razbije obraz. Svojim najbližjim reče, da so jo napadli – zlaže se. Ko se predstavlja za žrtev, je videti kot nekdo, ki ve, da dela nekaj narobe in da ga bodo slej ko prej dobili, zato vnaprej pripravlja obrambo in teren, na katerem bo lahko vzkliknil: žrtev sem! To je napad name! To je le trač! »You fucking, little nothing!«

Nezaželena ministrica

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.

Postavljamo si spomenike

Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

O zgodovini in mitih

Muzej slovenske osamosvojitve – na prvi pogled je ime muzeja logično, osamosvojitev je zgodovinsko dejstvo, in to pozitivno, vsaka država slavi neodvisnost, torej je muzej osamosvojitve nujen del pokrajine spomina v državi. Kdo bi temu lahko ugovarjal?

TV komentar / Agent Anže Logar

Ves čas živimo v prepričanju, da je za obveščevalne službe najpomembneje, da se o njih in njihovem delu čim manj govori. Ko se torej vlada oziroma obveščevalna služba odloči, da bo ne samo objavila, da je ujela dva ruska vohuna, ampak medijem posredovala tudi dva meseca stare posnetke svoje obveščevalne službe, na katerih so v polmraku v avtu vidni domnevni vohuni, se normalni državljani počutimo malce hecno. Ne razumemo, kaj nam hočejo sporočiti. Ali pa Rusom. Zato smo zelo natančno poslušali, kaj sporočata zunanja ministrica Tanja Fajon in državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Andrej Benedejčič. Za pritisk na Rusijo seveda ni šlo, ta igra se je verjetno odigrala že decembra, ob aretaciji.

Vlado Miheljak

3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Dva leva

Komentar / Casablanca.si

V ponedeljek smo se zbudili z vročo novico, da so v Ljubljani aretirali argentinska državljana. Ki pa nista bila Argentinca, ampak – ojoj – čistokrvna Rusa. Ki sta imela registrirano galerijsko dejavnost, a nista kolekcionirala in posredovala umetnin, ampak obveščevalne informacije o deželi gostiteljici. Vohuna, špijona, agenta! Še več, varnostni strokovnjaki in »strokovnjaki« so nam ob kapitalnem ulovu jeli pripovedovati, da je Slovenija zaradi geostrateškega položaja in članstva v mednarodnih zvezah izjemno privlačna za tuje agenture; da je zato pravo vohunsko gnezdo. Saj to je kot … kako že? Casablanca!? Hja, ne vem, no. Malo še počakajmo, kaj se bo iz velenovice izcimilo. Kaj naj bi sploh v Sloveniji, ki sama ne zna prikrivati nobenih, niti največjih državnostrateških skrivnosti, tuja agenta zbirala? Sta štela, koliko tankov in oklepnikov je ostalo v kasarnah in magacinih po širokosrčnih donacijah Ukrajini? In zakaj naj bi to Ruse zanimalo? Bodo, kot je namigoval veteran med agenti, ugotavljali, ali sta oblikovala »agenturno zvezo v okolju, v katerem sta delovala ...«?

Bodo red v zdravstvu naredila sodišča?

Odločitev ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila objavljena pretekli petek, so nekateri zdravniki hitro razglasili za zmago. To naj bi bil »zgodovinski dan za slovensko zdravstvo«, je med prvimi komentiral predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče končno storilo to, za kar so si zdravniki že dlje časa prizadevali: sodniki naj bi zaradi varnosti pacientov zdravnikom omejili čas, ko lahko delajo, na največ 48 ur na teden.

Inflacija višja za revne

V preteklem letu je v Sloveniji povprečna inflacija, merjena s Harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), znašala 9,3 odstotka. Ta stopnja rasti odraža podražitev povprečne košarice življenjskih potrebščin, seveda pa se struktura porabe v različnih gospodinjstvih razlikuje.

Finančna uprava opravlja tajno sledenje

Prikriti preiskovalni ukrepi, med katerimi je tudi tajno sledenje na klasičen način ali z različnimi tehničnimi sredstvi, spadajo med hujše posege v človekove pravice. Po novem, zakon o tem je nedavno sprejel državni zbor, bo lahko finančna uprava na prevozna in prenosna sredstva in tudi na pošiljke same nameščala sledilne naprave oziroma »tehnične pripomočke za zbiranje podatkov o položaju in gibanju blaga«, po domače GPS-naprave. Razlog za to je, piše v obrazložitvi predloga zakona, da »se v praksi kaže potreba po sledenju blagu – pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled«. Namen namestitve sledilnih naprav pa je, »da se odkrijejo nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem oškodujejo državni proračun in proračun EU«.

Zločini iz sovraštva

Pred dnevi so se na pravosodnem ministrstvu posebej pohvalili, da jim je med spreminjanjem kazenskega zakonika vanj uspelo vključiti tudi »zločine iz sovraštva«, sicer bolj znane po angleškem imenu »hate crime«. To pomeni, da bodo storilci kaznivih dejanj, pri katerih je bila nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (recimo narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva polti …), kaznovani strožje.

»Vi ste strošek«

Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je prejšnji mesec uspelo z vlado dogovoriti za zvišanje plač pomočnicam vzgojiteljic. Te so tako iz izhodiščnega 22. plačnega razreda napredovale v 26. plačni razred. V Združenju mestnih občin Slovenije so kmalu zatem začeli opozarjati, da to prinaša dodatne finančne obremenitve za občine, zato so vladi poslali poziv, naj se stroški zvišanja plač krijejo iz državnih sredstev. Ker vlada na poziv ni odgovorila, občine napovedujejo, da bodo zdaj primorane dodatno breme preložiti na starše. Ti bi po novem morali v povprečju plačevati devet do 12 odstotkov več, odvisno od skupnih družinskih dohodkov.

Kako dolgo še?

Čeprav v konservativnih krogih veliko govorijo o transspolnih osebah, ki naj bi imele vse preveč pravic in poseben družbeni položaj, je resnica trpka: transspolne ali trans osebe so v Sloveniji še vedno obravnavane kot osebe z duševnimi motnjami. Njihova spolna identiteta in možnost tranzicije sta tako odvisni od medicinske diagnoze psihiatrov. Poleg tega da je proces tranzicije medikaliziran, transspolne osebe med njim še vedno izkušajo neskončno čakanje na obravnavo, pomanjkanje specializiranih strokovnjakov, zavrnitve na podlagi videza, delovanje zunaj protokola in priporočil ter izključevanje in ignoriranje pristojnih organov.

Lani še 26 bolnikov z azbestnim rakom

Posebna medresorska komisija, ki se ukvarja s posledicami dela z rakotvornim azbestom, je lani odločila o 66 zahtevkih za odškodnino. Potrdila jih je 57, kot kaže poročilo komisije, pripravljeno za vlado. Največ, kar 26, je bilo lani potrjenih novih primerov pljučnega in »azbestnega raka« mezotelioma. To je najhujša oblika azbestne bolezni, ki se navadno razvije več kot 25 let po izpostavljenosti azbestu, povprečna doba preživetja od postavitve diagnoze mezotelioma pa je leto do dve. Komisija je lani potrdila še 23 primerov azbestoz in osem primerov plakov, to je odebelitev pljučne mrene. Zgolj pet od lani potrjenih 57 primerov ni bilo iz goriške regije, kjer je azbest desetletja v proizvodnji uporabljal zlasti Salonit Anhovo, in sicer po drugi svetovni vojni in vse do zakonske prepovedi leta 1996. Podatki za lani se od zadnjih let razlikujejo zlasti po potrjenih primerih azbestnega raka; več kot lani (26) jih je bilo v zadnjih osmih letih potrjenih le leta 2020, in sicer 30, skupaj jih je bilo v obdobju 2015–2022 potrjenih 168.

Predsednica ob ognjišču

Predsednica države Nataša Pirc Musar je že med predvolilno kampanjo zatrjevala, da bo, če bo izvoljena, še naprej uporabljala družabna omrežja, le da bo to počela veliko bolj premišljeno kot Borut Pahor.

»Odrasli znamo biti včasih zelo strogi in moralistični, ko presojamo otroke«

Psihologinja dr. Katja Košir je predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predava bodočim učiteljem, psihologom in pedagogom, raziskovalno pa se posveča predvsem vrstniškim odnosom ter odnosom med učitelji in učenci. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri spletni svetovalnici To sem jaz, vzpostavljeni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer mladim v stiski pomaga razvijati veščine in kompetence, s katerimi naj bi se laže spoprijemali s kriznimi situacijami.

dr. Bogomir Kovač

3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Ekonomija

Komentar / Leto Svobode

Obletnica delovanja najmlajše in največje vladne stranke v Sloveniji konec januarja 2023 je hkrati fascinantna in vprašljiva. V lanskem supervolilnem letu je Golobova stranka Gibanje Svoboda ustvarjala neverjetne politične premike. Stranka brez posebne ideologije in programa je strateško združila stranke na levi sredini. Golob si želi s pragmatičnim pristopom vladati celo dva mandata. Politično zmagoslavje Gibanja Svoboda je dejansko posledica zloma slovenske politične demokracije in hkrati aktivizacije civilne družbe proti janšizmu. Oboje je bilo dovolj za spektakularno volilno zmago, toda ne zadostuje za učinkovito vladanje. Toda do želenih družbenih sprememb in kopice reform vodi veliko neznank. Politični inženiring in krizni menedžment sta izziv tudi za Goloba. Od učinkovitega vodenja družbenih sprememb je odvisno njegovo preživetje, pa tudi želena politična normalizacija slovenske države.

Janko Lorenci

3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kolumna

Komentar / Biti zraven

Levica je naša edina res leva stranka, edina, ki se zavzema tudi za socializem, demokratični seveda. Kljub drugačnosti njena priljubljenost postopoma usiha.

N'toko

3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Žive meje

Komentar / Bližina Afrike

Minuli teden je slovenska diplomacija na Brdu pri Kranju javnosti predstavila nove zunanjepolitične usmeritve. Nova prednostna naloga ministrice Tanje Fajon naj bi bila kandidatura Slovenije za ugledno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. In prav diplomatske ambicije nove vlade so verjetno botrovale temu, da je bilo na srečanju nadpovprečno veliko besed namenjenih državam afriške celine, od katerih glasov je odvisen uspeh kandidature. Brez podpore 54 afriških članic Slovenija pač nima šans. Naši predstavniki so se tako na vse pretege trudili poudarjati, da bodo poglabljali sodelovanje in poskušali »imeti več posluha tudi do globalnega dela sveta«. Nerodno pompozne besede, izrečene ravno ob preimenovanju ministrstva v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, in to dan, preden so naši predstavniki na seji v Strasbourgu zahtevali konkretnejše ukrepe za vračanje migrantov v izvorne države, so zgolj poudarile bolečo odtujenost Slovenije od sveta zunaj Evrope. Države, ki ležijo onkraj Sredozemlja, kot da bi bile na drugi strani Lune.