Borut Mekina

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko smo dobili vpogled v delovanje balkanskih bojevnikov

    Bivši vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je bil izredno učinkovit uradnik, ki je, tako je sam menil, nadvse vestno opravljal svoje delo. V enem od primerov, ki smo jih spoznali letos, je na podlagi ene same anonimne prijave bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Šlo je za bančne račune, povezane s skupino United in poslovnežem Draganom Šolakom, ki ima v Sloveniji v lasti družbi Telemach in N1. Žugelj je bil morda res izredno vesten, a že način, na katerega je podatke zbiral, zbuja sum o njegovih poštenih namenih.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Aleksander Mervar / »Nehajmo govoriti o nižji ceni elektrike, ker je ne bo. Pozabimo na obdobje pred letom 2022.«

    V hierarhiji državnih elektroenergetikov zaseda Aleksander Mervar najvišje mesto: ni le direktor Elesa, to je državnega podjetja, ki skrbi za visokonapetostno omrežje, od letos, ko je vlada Elesu pripojila še družbo SODO, je odgovoren tudi za distribucijsko omrežje, torej za vso infrastrukturo od daljnovodov do hišnih priključkov. Mervar je svojo kariero začel v Zasavju, zapiral je Rudnik Trbovlje - Hrastnik, vodil je ljubljanski TE-TOL, od leta 2013 je na čelu Elesa, od junija letos pa je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije.

  • Borut Mekina

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Razredni boj

    Konec novembra so na RTV Slovenija objavili intervju s Petrom Časom, generalnim direktorjem skupine Vaider. Ta gospodarska družba je registrirana v davčni oazi, v kantonu Zug v Švici, ki slovi po najnižjih davkih. Nekoč se je imenovala GlobalGlas, njen lastnik pa je tranzicijski mogotec Igor Lah. Osrednja družba skupine Vaider je podjetje Steklarna Hrastnik. Peter Čas ni le prvi človek Vaiderja, ampak tudi generalni direktor Steklarne Hrastnik. In kot je že navada pri slovenskih menedžerjih, se je Čas v tem intervjuju pritoževal nad visokimi slovenskimi davki. »Letos pričakujemo, da se bo minimalna plača v Sloveniji zvišala za 5 odstotkov, in če bomo želeli temu slediti tudi na drugih plačnih ravneh, bo naš celoten dvig mase plač 15 odstotkov. Tega pa si ne moremo privoščiti, saj se gospodarsko okolje ohlaja,« je dejal. Dodal je še, da morajo v Steklarni Hrastnik za zaposlenega z 2000 evri neto plače plačati 30 odstotkov več kot za zaposlenega z isto neto plačo v srbski steklarni v Paraćinu, pri čemer pa naj bi bila socialna varnost v Srbiji podobna kot v Sloveniji. In rešitev tega problem naj bi bila po njegovem uvedba socialne kapice, »o kateri brez uspeha govorimo že toliko let«.

  • Borut Mekina

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Za koga dela Šimonka?

    Kljub inflaciji menedžerskih združenj in tujih zbornic je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) še vedno največje in najpomembnejše združenje delodajalcev v državi. Zbornico od leta 2021 vodi Tibor Šimonka, sicer dolgoletni predsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ), ki jo je vodil med letoma 2002 do 2014, sedaj pa je podpredsednik te družbe. A Šimonka s tem žal ne spada v skupino slovenskih menedžerjev z visokim ugledom, je bolj menedžer s tranzicijskim balastom.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika

    Klemen Boštjančič / »Veliko je vpitja glede naših ukrepov, a to vpitje je posledica dejstva, da mi delamo«

    Klemen Boštjančič ni profesor ali makroekonomist, temveč je po kariernih izkušnjah poslovnež, ki se je v preteklosti večinoma ukvarjal z reševanjem podjetij v težavah, tako ali drugače povezanih z državo. Bil je predsednik ali član nadzornih in upravnih odborov v Vegradu, kjer je zastopal državo, v Merkurju, Savi, v letih 2011–2012 je vodil tudi Adrio Airways. A Boštjančič ni stereotipen podjetnik, ki veliko benti čez državo in zahteva njen umik iz gospodarstva. »Težko bi bilo najti še bolj nesposobne lastnike oziroma so ti lastniki dokaz, da država ni vedno najslabši lastnik,« nam je dejal leta 2019, potem ko smo Adrio prodali nemškemu skladu, ki jo je kmalu za tem poslal v stečaj. In tudi na položaju finančnega ministra Boštjančič svojo vlogo razume v širšem pomenu. Na začetku njegovega ministrovanja se je zdelo, da jeznim podjetnikom obljublja, da davkov nikakor ne bo zviševal, zdaj pa razume, da so visoki davki tudi prvi pogoj uspešne družbe.

  • Borut Mekina

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Svet

    Ambiciozni in dvolični

    V generalni skupščini OZN v New Yorku je bil 22. november eden najsrečnejših dni za nerazvite. Na ta dan so države na pobudo afriških držav izglasovale resolucijo, v skladu s katero se bo OZN morala začeti ukvarjati z vzpostavitvijo pravične svetovne davčne ureditve. Po veljavnih pravilih se namreč največje globalne in internetne multinacionalke uspešno izogibajo plačevanju davkov oziroma imajo od njih koristi le najrazvitejše države. V organizaciji OECD se že 60 let trudijo, da bi vzpostavili pravičnejšo ureditev. Zadnji poskus je iz leta 2021, ko se je v okviru OECD doslej 140 držav odločilo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih družb in pravilo, da morajo tehnološki velikani plačevati več davkov tam, kjer ustvarjajo prihodke. Prvi del je uspel – tudi Slovenija je ta mesec po hitrem postopku sprejela zakon o minimalnem davku – hudo pa se zapleta pri drugem delu, to je, da morajo recimo Google, Amazon, Facebook več davkov plačati tam, kjer ustvarjajo prihodke.

  • Borut Mekina

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Politika

    Zdravniki, ki so pobegnili k zasebnikom, se vračajo

    Napačno zastavljene ukrepe bivšega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana dobro ponazarja podjetje Studio R. Nekdanji minister Loredan je s svojim tako imenovanim stresnim testom zdravstvo namreč zasul z denarjem. Javna zdravstvena zavarovalnica je že pred tem, zaradi ukrepov ministra Janeza Poklukarja, koncesionarjem družinske medicine plačevala neomejeno glavarino, kar pomeni, da je koncesionar dobival fiksne zneske denarja za vsakega pacienta, brez omejitev. Loredan je k temu dodal še neomejeno plačevanje storitev. Na področju družinske medicine je bilo pred tem število plačanih storitev omejeno s številom pacientov, za katere je bil družinski zdravnik odgovoren. Od Loredanove odločitve pa ne več.

  • Borut Mekina  |  foto: Željko Stevanić

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Politika

    Luka Mesec / »Vlada kakršnekoli druge barve bi šla v teh razmerah v ukinjanje socialnih pravic. Mi tega nismo naredili.«

    Nahrbtnik, s katerim je Levica vstopila v koalicijo Roberta Goloba, je bil težak: številni so ji očitali skrajna politična stališča in zato nezmožnost sodelovanja z drugimi strankami. Zdelo se je, da je najboljši dokaz za to tudi razpad vlade Marjana Šarca, toda v sedanji koaliciji je Levica postala dejavnik stabilnosti, Luka Mesec pa eden najbolj umirjenih članov vlade, ki se ne zapleta v dnevnopolitične spore, predvsem pa ne solira. Z Mescem smo se pogovarjali v tednu, ko je začasno nadomeščal predsednika vlade Roberta Goloba – bil je torej vršilec dolžnosti predsednika vlade.

  • Borut Mekina

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Politika

    Prava smer

    Vlada Roberta Goloba ima pravilno usmeritev, ne »vleče je na desno«, napredek je opazen, pravi Lidija Jerkič, prva slovenska sindikalistka, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Z vidika sindikatov, delavcev in konec koncev tudi državljanov je premik na boljše očiten,« razlaga. Kako, jo vprašamo, kje to vidi, kako lahko to dokaže? »Enostavno,« odgovarja, »vprašanja, ki jih ta vlada odpira, so pomembna in rešitve, ki jih v vladi predlagajo, so prijaznejše do splošne populacije ali večine državljanov kot pa elite. Odnos do socialnega dialoga je boljši. Vključenost široke javnosti, tudi nas, sindikatov, je v postopke priprave predpisov boljši, kot je bil v preteklosti. Predvsem pa v sindikatih zaznavamo njihovo iskreno željo, da bi z nami imeli dialog.« Lidija Jerkič, ki je v zadnjih štirih letih sodelovala z vladami Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše, pravi, da je na tej njeni lestvici ekipa Roberta Goloba na prvem mestu.

  • Borut Mekina

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Družba

    Novinarje Večera bodo tokrat posodili mariborskemu županu

    Pri Večeru je zaposlenih 53 novinarjev in urednikov z več desetletji delovnih izkušenj. Njihovega nakopičenega znanja, pomembnega za identiteto Štajerske in tudi za razvoj države, ni mogoče nadomestiti, niti z umetno inteligenco ne, se pa kljub temu zdi, da so v Mariboru vse bolj nadležna skupnost, katere največja vrednost so nepremičnine, v katerih tipkajo, ali pa njihov molk.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Danilo Türk / »Mirovniki so na Bližnjem vzhodu tarče napadov. To so razmere, v katerih je treba iskati pot do miru.«

    Dr. Danilo Türk je verjetno najpomembnejši slovenski diplomat. Na mednarodnopolitičnem področju je med letoma 2000 in 2005 dosegel najvišjo stopničko med sovrstniki, ko je postal politični svetovalec generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, znotraj Slovenije pa je seveda vrh dosegel leta 2007, ko je postal predsednik republike. Tretji njegov najpomembnejši državotvorni prispevek pa je prvi domači učbenik mednarodnega prava, ki ga je izdal leta 2007. Težko si je predstavljati suvereno državo, ki se zaradi svoje majhnosti venomer sklicuje na norme mednarodnega prava, ne da bi imela svoj učbenik. Türk je danes še vedno aktiven politik, po svetu potuje večinoma v svojstvu predsednika Madridskega kluba, združenja bivših predsednikov, od lani pa sedanjemu generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu svetuje pri učinkovitem multilateralizmu, ukvarja se torej z reformo OZN.

  • Borut Mekina

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    NSi in Hajdinjak / Paradoks stranke, ki se zavzema za umik države iz gospodarstva

    Valentin Hajdinjak, ki je ta teden odstopil s položaja direktorja Darsa, je tja prišel brez vsakršnih vodstvenih ali delovnih izkušenj, ki bi ga kvalificirale za delo v takšni družbi. Nikoli ni vodil kakšne družbe, odkar je zapustil šolske klopi, je zasedal različne položaje v stranki Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oziroma njeni naslednici, Novi Sloveniji (NSi). Kar 20 let je bil strankin tiskovni predstavnik, vmes je na ekonomski fakulteti diplomiral s temo Predvidene spremembe na trgu banan v Republiki Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo in nazadnje postal podpredsednik NSi.

  • Borut Mekina

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Plačan v Izraelu II. / Tudi poslanec Breznik na misiji 

    Poslanec SDS Franc Breznik je na družabnih omrežjih objavil potopisna poročila z obiska v Izraelu. Iz njih razberemo, da se je udeležil »strateškega obiska« te države, za koordinacijo je poskrbela njena vojska, potovanje je plačala organizacija ELNET in med njim se je poslanec skupaj z drugimi povabljenimi na terenu seznanil s posledicami zadnjega Hamasovega napada na Izrael.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Dušan Mes / »Obljubljam, da bo po letu 2026 vse boljše. Spremembe bodo velike.«

    Dušan Mes je generalni direktor Slovenskih železnic od leta 2012, na tej funkciji je torej že 11 let. Pravkar teče njegov tretji mandat, kar je izjemen dosežek, saj njegovi predhodniki na čelu Slovenskih železnic navadno niso preživeli niti dveh let. Mes, ekonomist po izobrazbi, je karierni vzpon doživel v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil imenovan v Casino Portorož, kasneje pa je poskušal tudi reševati SCT. V primeru Slovenskih železnic je bil sicer precej uspešnejši, saj mu je uspelo doseči sporazum s sindikati in zmanjšati zadolženost železnic. Je pa tudi res, da je vodenje železnic prevzel v trenutku, ko so investicije v železniško infrastrukturo postale ena najpomembnejših državnih prioritet.

  • Borut Mekina

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Politika

    Plačan v Izraelu / Poslanec Vrtovec na solidarnostni misiji

    Poslanec NSi Jernej Vrtovec je minuli teden v družbi še nekaterih poslancev iz držav EU obiskal Izrael, kjer se je, kot je sporočil, »seznanil z razmerami po terorističnem napadu gibanja Hamas na Izrael«.

  • Borut Mekina

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Politika

    Mafija na slovenskih avtocestah 

    Nedavno se je na Mladino obrnil češki državljan, po poklicu profesor na eni od njihovih tehniških fakultet, z željo, da bi z nami delil »grozljivo izkušnjo«, ki jo je doživel na slovenski avtocesti. Prepričan je namreč, da slovenske avtoceste obvladujejo kriminalne združbe, ki izkoriščajo tujce v nesrečah, o čemer pa slovenska javnost ne ve veliko. Kaj se mu je zgodilo? Lani junija se je s svojim avtom znamke Ford Mondeo peljal v Ljubljano na poslovno srečanje. Ko je vstopil v Slovenijo, se je ustavil na počivališču in kmalu za tem so se začele težave z avtomobilom. Avto je ustavil na odstavnem pasu, in kot velevajo pravila, je poklical češko službo za asistenco, od tam pa so mu sporočili, da bodo kmalu poslali pomoč in vozilo odpeljali na pooblaščen Fordov servis. Njegovo vozilo sta zavarovala policija in Darsovo vozilo.

  • Borut Mekina

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Družba

    Slovenska različica bratomorne vojne

    Izbris je bil, kot ponavljamo zadnje desetletje, dejanje države Slovenije, s katerim je ta 25. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Čeprav bi ti ljudje, ki niso sprejeli slovenskega državljanstva, morali v novi Sloveniji ostati tujci z ohranjenim stalnim prebivališčem – tako kot so ostali Kitajci ali Nemci –, so postali tujci brez stalnega prebivališča. To pomeni, da so izgubili pravico do pokojnin, do socialnega varstva, do zdravstvene oskrbe, do uporabe številnih javnih storitev …

  • Borut Mekina

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Politika

    Zmaga kapitala

    Minuli teden bi morala vlada obravnavati novelo zakona o delovnih razmerjih, včasih imenovano tudi mala delavska ustava. V njej so namreč zapisane vse pravice šibkejšega dela v razmerju delavec–delodajalec, to je zaposlenih. Po letu dni pogajanj in usklajevanj med sindikati, delodajalci ter ministrstvom za javno upravo, ministrstvom za finance ter ministrstvom za delo je želel minister za delo Luka Mesec zakonski osnutek končno poslati na vlado. A mu je predsednik vlade Robert Golob pokazal rdeči karton. Na sestanku, kjer bi se koalicija morala dogovoriti o zadevah, ki jih bo vlada obravnavala na naslednji vladni seji, se je premier postavil na delodajalsko stran, ki si je ves čas prizadevala, da do zakonskih sprememb ne bi prišlo, pri čemer je pravila socialnega dialoga tudi zlorabljala. »Predsednik vlade je pokleknil in se v celoti postavil na stran delodajalcev in kapitala,« je dan za tem javno dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Dodal je, da je ob tem s prstom pokazal sindikatom, kako je treba ravnati, če želiš biti uspešen pri pogajanjih s to vlado, oziroma »ne trudite se z dialogom, če vidite, da pri meni zaleže samo izsiljevanje«.

  • Borut Mekina

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Ekonomija

    Idealni svet po željah kapitala

    – Iz delovnega časa se izključi odmor. Iz delovnega časa se izključijo tudi priprave na delo.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Družba

    Peter Sloterdijk / »Šele če lahko rečeš ne, ja nekaj pomeni«

    Peter Sloterdijk (1947) je eden najpomembnejših filozofov današnjega časa. Njegovo najbolj znano delo, Kritika ciničnega uma, ki je v Nemčiji izšla leta 1983, je najbolj prodajano filozofsko delo v nemškem jeziku po drugi svetovni vojni. V njem je na 1000 straneh, ob 200-letnici Kantove Kritike čistega uma, cinično kulturo razglasil za vladajočo obliko duha. Cinik je zanj oblika moderne, nesrečne, napačne in bankrotirane zavesti. Ko je knjigo izdal, je bil prepričan, da je cinizem dosegel svoj vrh, ni pa si predstavljal, da se bo v naslednjih 40 letih ta praksa še bolj razširila, je dejal ta teden v Ljubljani, na festivalu Indigo, kamor je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom na temo resnica, ki ga je organiziral Goethe Institut. Sloterdijk in Žižek sta na neki način pripadnika dveh različnih filozofskih struj. Žižek ostaja zvest kritični teoriji, torej Adornu, pa pred njim Heglu in seveda Lacanu ter tako naprej. Sloterdijk, ki je kritično teorijo razglasil za mrtvo, pa je bolj ljubitelj Nietzscheja oziroma tiste konservativne filozofske prakse, ki se po navdih venomer vrača v staro Grčijo. A vendarle, kot je bilo vidno tudi v ljubljanski debati, med njima obstaja veliko spoštovanje. Konec koncev Žižek večkrat ponovi, da bi Sloterdijka seveda poslal v gulag. Torej v stalinistično koncentracijsko taborišče. A bi hkrati uredil, da bi Sloterdijk ob nedeljah tam dobil dve porciji juhe. Kar je velik kompliment.

  • Borut Mekina

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Družba

    Prihaja digitalni družinski zdravnik

    Ena najpogostejših pripomb, ki jih v zadnjem času slišimo od družinskih zdravnikov, je, da postajajo zgolj administrativni delavci. Ta občutek se pri njih razrašča tudi zato, ker hodijo pacienti k njim predvsem po recepte in z že izdelanimi prepričanji ter izpiski iz Googla. A ta razmah amaterske medicine, ki jo je spodbudil internet, želijo po nekaterih zdravstvenih domovih in na ministrstvu za zdravje obrniti sebi v prid po načelu, če ste pacienti že tako pametni, pa postanite zdravniki tudi vi. Ne bo se povečala le avtonomnost medicinskih sester, ampak tudi avtonomnost pacientov.

  • Borut Mekina

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Politika

    Kdo je nova ministrica za zdravje? / Ne prihaja s figo v žepu 

    V skrajnem roku dveh mesecev si je po odstopu ministra za zdravje predsednik vlade izbral novo zdravstveno ministrico. To bo postala sedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel (1971).

  • Borut Mekina

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Ekonomija

    Nemški ekonom lonec

    Prejšnji teden je pet inštitutov – štirje nemški in en avstrijski – predstavilo jesensko napoved gibanja nemškega BDP. Ti inštituti so še spomladi menili, da bo Nemčija letos imela skromno, 0,3-odstotno rast, zdaj napovedujejo, da se bo nemški BDP skrčil za 0,6 odstotka. »Najpomembnejši razlog je, da industrija in zasebna poraba okrevata počasneje, kot smo pričakovali spomladi,« je ob tem dejal Oliver Holtemöller z Inštituta za ekonomske raziskave v Halleju (IWH). Razlog za to naj bi bile rastoče obrestne mere, ki so prizadele predvsem gradbeništvo, pa seveda visoka inflacija, zlasti rast cen energije, zaradi katere se je znižala kupna moč prebivalstva. Tudi dolgoročne napovedi so za Nemčijo po novem zmernejše. V prihodnosti ekonomisti ne pričakujejo, da bi lahko dosegala visoko gospodarsko rast, predvsem zaradi demografskih sprememb oziroma krčenja delovne sile.

  • Borut Mekina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Družba

    Kako pravilno prevzeti podjetje

    V ljubljanski industrijski coni, v Stegnah, je približno sto zaposlenih v enem od tamkajšnjih visokotehnoloških podjetij zadnje leto zelo dobro skrivalo svojo poslovno skrivnost. Vse do prejšnjega tedna njihov generalni direktor – ime mu je Peter Kosin, prijazen možakar sicer – ni odgovarjal na naše telefonske klice ali elektronska sporočila. Ne zaradi menedžerske vzvišenosti, kot smo izvedeli prejšnji teden, ampak zaradi strahu, da bi javnost prehitro izvedela za njihov posebni načrt, na katerega so se pripravljali dobra tri leta, od katerega je bila odvisna usoda zaposlenih in katerega cena je znašala nekaj milijonov evrov.

  • Borut Mekina

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika

    Napaka za napako

    Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba in vojaški pilot, ki je v preteklosti sodeloval v komisijah, katerih naloga je bila rešiti vprašanje za Slovenijo najprimernejšega vojaškega letala, je za Mladino že lani poleti dejal, da je nakup vojaškega letala spartan nesmiseln. Po njegovem mnenju bi se naložba splačala le, če bi bilo letalo v zraku 18 ur na dan: »Slovenska vojska pa vse leto ne bo potrebovala več kot 500–1000 ur letenja s takšnim letalom. Za Slovenijo je najtežje vprašanje, kako kupiti letalo, katerega raba bo tudi gospodarna. V preteklosti smo ta paradoks poskušali rešiti z nakupom multimodalnega airbusa 318. Takšno letalo je z moduli mogoče spremeniti za prevoz vojakov, mogoče mu je dodati rezervoarje in povečati dolet, ima modul za prevoz vladne delegacije, v vmesnem času pa je mogoče letalo uporabljati za civilne namene …«

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Kje bomo rezali?

    Po ministrstvih, v vladnih službah in pri drugih proračunskih porabnikih vodilni te dni iščejo rezerve. Do konca meseca morajo vsi državni predlagatelji finančnih načrtov svojo porabo za prihodnji dve leti porezati za vsaj 4 odstotke, da bi, kot je zapovedala vlada, ostalo več denarja za rezerve. Odločitve niso povsod lahke. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se recimo bojijo, da jim bo zmanjkalo denarja za financiranje javnega potniškega prometa. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so zadolženi za najpomembnejši projekt Levice, rast gradnje neprofitnih stanovanj, so sicer za letos in še dve leti dobili po 25 milijonov evrov, a nič več kot to, zato iščejo dodatne vire. Za prihodnje leto so namreč načrtovali 50 milijonov evrov, nato pa 100 milijonov, namenjenih gradnji. Tudi na področju dolgotrajne oskrbe ustavljajo vse nove investicije; med njimi so domovi za ostarele.

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Počivalšek Janši malce zameri

    Janezu Janši je vlado v tretje uspelo sestaviti spomladi 2020 predvsem zaradi stranke SMC, ki jo je tedaj vodil Zdravko Počivalšek. Ta je, namesto da bi podprl predčasne volitve, raje sklenil koalicijo s SDS. Ker so v časniku Delo prejšnji teden objavili, da naj bi se bil Počivalšek spet aktiviral – po novem naj bi se ukvarjal z uvozom indijskih in filipinskih delavcev –, smo bivšega gospodarskega ministra poklicali in preverili še, ali mu je zaradi odločitev v preteklosti danes kaj žal.

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Zakaj nacionalizirati elektrodistribucijo?

    »Je prav, da država nakaže 21 milijonov Igorju Lahu na Ciper? Če se bosta vlada in ministrstvo za finance odločila za poplačilo malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, bosta s proračunskim denarjem napolnila žepe nekaterim zmagovalcem slovenske privatizacije,« smo lahko brali ta mesec. Ali pa: »Medtem ko v iskanju milijard za sanacijo po poplavah vlada že sprejema nove davke za državljane in podjetja, namerava še letos iz proračuna plačati do 185 milijonov evrov za konsolidacijo lastništva v petih elektrodistribucijskih podjetjih.«

  • Borut Mekina

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Politika

    Kako do denarja iz podjetniških skladov?

    Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.

  • Borut Mekina

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Družba

    Leti, leti šolska streha

    Neurje odkrilo streho litijske gimnazije, šola bo do nadaljnjega zaprta. Močan veter odkril streho osnovne šole. Neurje v Šmarju razkrilo osnovno šolo. Močan veter odnesel streho na šolah v Turnišču in Dobrovniku. Močan veter odkril streho novogoriške osnovne šole. Na OŠ Cankova je neurje uničilo skoraj celotno streho, poplavljene so učilnice, kabineti. Streha šole je letela po zraku kar 200 metrov. Ali pa: v Selnici ob Dravi veter odkril streho in jo vrgel čez cesto, zaradi tega je bila glavna cesta skozi kraj dalj časa zaprta. To je le nekaj medijskih poročil o nesrečah, ki so se v zadnjih nekaj mesecih zgodile po Sloveniji in v katerih je bila zaradi neurij, kot zakleto, uničena predvsem ali celo zgolj streha krajevne osnovne ali srednje šole.