MLADINA Trgovina

Borut Mekina

  • Borut Mekina

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    Manipulacija gospodarske zbornice

    Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je teden pred največjimi protesti zaposlenih v javnem sektorju pripravila propagandno gradivo. Pripravila je animirani filmček Od gospodarstva je odvisna naša prihodnost, v katerem je predstavljen vlak z vagoni, torej javno upravo, zdravstvom, šolstvom, upokojenci in brezposelnimi, ki jih vleče lokomotiva – »gospodarstvo«, in letak Plačne zahteve v javnem sektorju v luči kakovosti storitev za državljane, v katerem svari pred zahtevami 160 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Več

  • Borut Mekina

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Politika

    Vitki ali shirani?

    Javni sektor je parazit. Javnih uslužbencev je preveč. Imajo previsoke plače, kofetkajo, filozofirajo in pasejo lenobo. Največji zagovorniki vitke države so pred leti iznašli nove skovanke, s katerimi so ilustrirali tega razvojnega sovražnika. Govorili so o »lenuhokraciji« in »akademskem karkolizmu«. Vladajoči politiki so ob tem, v skladu s prevladujočimi stereotipi, javnosti predstavljali učinke varčevanja in rezanja pri državnih uslužbencih. Leta in leta, pri eni in drugi vladi, je bil boj proti državnemu uradništvu ena pomembnejših prioritet. Omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju je bilo predstavljeno kot uspeh, kot najproduktivnejša oblika državnega varčevanja. Mantra, ki smo jo slišali in jo bomo po novem slišali ob še treh prihajajočih, napovedanih stavkah zaposlenih v javnem sektorju, je, da je gospodarstvo tisto, ki služi, dela in zagotavlja kruh, s katerim se hranijo javni uradniki in ostali zaposleni v javnem sektorju, od učiteljev do medicinskih sester. Več

  • Borut Mekina

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    Tragični junaki

    Mihael Strmljan je eden najbogatejših ljudi v Sloveniji. Po oceni revije Manager iz leta 2015 ima 12 milijonov evrov premoženja. Njegova podjetja so mu v letih 2014 in 2015 izplačala za 2,4 milijona evrov dividend, leta 2016 pa je Strmljan kupil podjetje za varovanje Varnost Maribor, za katerega delež je po neuradnih podatkih plačal 1,6 milijona evrov. Lani, predlani in predpredlani je imela njegova skupina okoli 1,7 milijona evrov čistega dobička. Ta izjemni dobiček pa ni posledica visokotehnološkega know-howa, neverjetne dodane vrednosti na zaposlenega, ampak je večinoma sad dela najslabše plačanih. Strmljan se lahko za to bogastvo zahvali predvsem čistilkam, sobaricam, čistilkam specialistkam, čistilcem logistikom … Več

  • Borut Mekina

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Politika

    »Nerezidenti BiH ali podobno. Jože bo rešil.«

    Ko je minuli teden odjeknila novica, da je stranka SDS z nerezidentko iz Bosne in Hercegovine, 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora, sklenila 450 tisoč evrov težko posojilno pogodbo, je bilo očitno, da ne gre za navadno posojilno pogodbo, ampak za enega od načinov prikrivanja izvora denarja. Kljub najboljšim namenom je ob tem težko skleniti kaj drugega. Očitna kršitev zakona o političnih strankah, ki tem prepoveduje pri fizičnih osebah najemati posojila, večja od desetkratnika povprečne mesečne plače v enem letu, je še najmanjša težava. Pomembnejše vprašanje je, ali so v SDS tako prali denar oziroma skrivali njegov izvor. In če so ga, kje je dejanski vir. Več

  • Borut Mekina

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Karl med porcelanom

    »Jaz čutim ljudstvo,« nam je dejal zunanji minister Karl Erjavec sredi pogovora v kongresnem centru Brdo povsem resno, kot kak jasnovidec, ki odkriva svoje nadnaravne sposobnosti. »Jaz čutim ljudstvo. Tudi ko gre za Hrvaško,« je zatrdil. »Zato mi mnogi pravijo, da sem populist.« Zamislil se je nad svojim tragičnim položajem, nad nerazumevanjem svojih kolegov. Ostali politiki, je dejal, poudarjajo zgolj dialog, dialog in dialog. »Jaz pa ne verjamem več v dialog,« je nadaljeval. »Če bi mi že julija začeli z implementacijo arbitražne odločbe, bi imeli ta problem že zdavnaj rešen. Ker sem prepričan, da Hrvaška ne bi tvegala svoje turistične sezone zaradi spora s Slovenijo. Ampak vsi so govorili dialog, dialog, dialog,« pove malce užaljeno, ker se ni uresničila njegova prerokba izpred pol leta, da bodo imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. Erjavec bi najraje Hrvaško nekako kaznoval. Jih vzgojil, jim dal lekcijo. Več

  • Borut Mekina

    5. 1. 2018  |  Mladina 1  |  Politika

    Finančna ministrica zaščitila superbogate

    »Tam je omara,« je začela pogovor ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki so jo pred dvema tednoma sprejeli na urgenco ljubljanskega kliničnega centra zaradi izčrpanosti, bolečin v prsih in stresa. »V njej je 21 kupov papirja, različnih scenarijev, 21 verzij te zdravstvene reforme. Pred enim letom sem koalicijskemu vrhu predstavila novelo zakona o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti in ta predlog zakona o zdravstvenem varstvu. Že dejstvo, da se po enem letu usklajevanj še vedno pogovarjamo predvsem o denarju in preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, dokazuje, kako velik zalogaj je ta zakon.« Z roko je pokazala proti dvoinpolmetrskemu pisarniškemu elementu v kotu svoje pisarne in razburjeno nadaljevala. »Na koncu nisem imela več idej, kako presekati ta gordijski vozel. Enostavno nisem več vedela, kaj bi še lahko skuhali. Miro, sem rekla, jaz več ne morem. Zdaj si na potezi ti in koalicija,« je opisala enega od bolj dramatičnih trenutkov v svojem ministrovanju v zadnjih mesecih, ko je razmišljala tudi o odstopu. »Ne bi mogla ostati tiho. Ne bi vzdržala, da bi vsak v Sloveniji kazal s prsti za mano, glejte, nič ni storila, ko pa zadnja poteza ni bila več v moji moči,« nam je povedala. Več

  • Borut Mekina

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Erjavec popravlja napako

    Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi »bistveno spremenjenih okoliščin« vladi predlagal, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Nazadnje je leta 2014 priznanje Palestine zahtevala Levica, po tem, ko se je kot prva izmed EU-držav za to samostojno odločila Švedska. S svojo pobudo so bili razmeroma uspešni – slovenski parlament je v začetku lanskega leta zares sklenil, naj naša država Palestino prizna do konca leta. A se je nato vlada odločila, da bo poskušala priznanje Palestine izvesti skupaj s še kako članico EU, kar pa se doslej ni zgodilo. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Družba

    Pater Karel Gržan, duhovnik in doktor literarnih ved

    Karel Gržan (1958) je duhovnik in doktor literarnih ved. Širši javnosti je postal znan leta 1997, ko je na Razborju pod Lisco ustanovil don Pierinovo komuno za dekleta. Ljudje ga poznajo po številnih literarnih delih, ljudskih igrah in tudi arheološkem delu, nedavno pa je zaslovel s političnoekonomskimi besedili s pomenljivimi naslovi, kot so Vstanimo v suženjstvo zakleti ali 95 tez, pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. To besedilo je napisal letos, ob 500. obletnici reformacije. Biva na samotni domačiji nad Lučami skupaj s kobilo Kapro. Tja se je pred leti umaknil po možganski kapi. Več

  • Borut Mekina

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Politika

    Janšev klan

    V času prve vlade Janeza Janše je njegova tedanja žena Silva Predalič dobila službo na Statističnem uradu, nato pa v državni družbi za upravljanje avtocest, na Darsu. V času njegove druge vlade je Predaličeva napredovala v vodjo službe za informatiko na Darsu. Več

  • Borut Mekina

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Družba

    Čakalni paradoks

    Dr. Tomaž Smrkolj je predstojnik oddelka za urologijo v ljubljanskem kliničnem centru (UKCLJ). Njegovo področje dela se je ta mesec znašlo pod udarom računskega sodišča, ki je pri reviziji programov zdravljenja raka na prostati ocenilo, da ministrstvo za zdravje v zadnjih treh letih v tem boju ni bilo uspešno. Razmere, kot jih je opisal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, naj bi bile resne in skrb zbujajoče. Čakalne dobe na operacijo raka prostate naj bi bile nedopustno dolge, pri nekaterih urologih naj bi bilo treba na prvi pregled čakati celo eno leto, urologov naj bi bilo enkrat manj, kot je povprečje v EU, primanjkovalo naj bi operacijskih dvoran in pomožnega zdravstvenega osebja. Združenje za urologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je poročilo komentiralo, da naj bi »Slovenijo na področju urologije prehitela epidemiološka situacija«. Kdor je bral poročilo in odzive nanj, je hitro dobil vtis, da se je sistem zlomil. Več