MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    27. 10. 2017  |  Politika

    Bivši predsednik Kučan odgovarja Pahorju – pa tudi Šarcu

    Nekdanji predsednik Milan Kučan se je s pismom, ki ga je naslovil »Več natančnosti in resnicoljubnosti« odzval na izjave, ki jih je v soočenju na televiziji Pop tv izrekel aktualni predsednik Borut Pahor, pa tudi na pripombo njegovega protikandidata Marjana Šarca, izrečeno v isti oddaji. Njegovo pismo objavljamo v celoti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Prekletstvo spomina

    V knjigi 'Najlepša leta' Simone de Beauvoir opisuje občutje Francije, pa tudi Evrope, leta 1935. Na kaj se pripravlja Hitler, ni bilo več nobenega dvoma, sploh potem, ko je ponovno uvedel obvezno vojaščino. Tudi zato je Francija – glede na prejšnjo politiko po letu 1917 – presenetljivo podpisala pakt z ZSSR, kar je povzročilo, da so se tudi francoske notranjepolitične razmere nenadoma in močno pomirile. Takole piše de Beauvoirjeva: »Naenkrat se je zrušila pregrada, ki je ločevala malomeščane od socialističnih in komunističnih delavcev. Časopisi vseh ali skoraj vseh barv so začeli objavljati dobronamerne reportaže o Moskvi in mogočni Rdeči armadi. Na okrajnih volitvah so uspehi komunistov pripomogli, da sta se z njimi zbližali dve levičarski stranki. Zdelo se je, da je mir dokončno zagotovljen. Hitler je bil zaverovan v svojo veličino in spustil se je v oboroževalno tekmo, o kateri je večina domnevala, da bo gospodarsko uničila Nemčijo. Ujeta med ZSSR in Francijo ta ni imela nobene možnosti, da bi vojno dobila. To je Hitler vedel in vsakdo je mislil, da pač ne more biti tako nor, da bi izčrpano deželo pognal v brezupno pustolovščino, nemško ljudstvo mu vsekakor ne bi hotelo slediti. Levica se je zato odločila, da bo zmago proslavila z obsežno prireditvijo. Pripravljalni komite je za 14. julij organiziral tako slovesno praznovanje, kakršnega še ni bilo.« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Predsednikova beseda

    Na Mladini smo se s premislekom odločili, da v zadnji številki pred predsedniškimi volitvami na intervju povabimo bivšega predsednika republike Milana Kučana, starosto slovenske politike. Z jasnim namenom: pokazati, kaj je predsedniška govorica, kaj je suverena govorica, kaj so izdelana in premišljena mnenja, kaj so vprašanja, ki si jih postavljajo državniki. In dejansko je v tem smislu intervju pretresljiv: ker spomni na čase, ko so se tudi politiki neke majhne države drznili postavljati za neke postulate in postavljati vprašanja in razmisleke o svetu, ne le o plotovih drobnih malih skrbi. Na tem je bila ta država zgrajena, na tej državniški moči. Več

  • Grega Repovž

    20. 10. 2017  |  Politika

    Brez volitev ni demokracije

    Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen. Več

  • Grega Repovž  |  foto: Borut Krajnc

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

    Brez volitev ni demokracije

    Volilna abstinenca je resna stvar. Ko so bile pred dobrim mesecem volitve v Nemčiji, so bili nemški časopisi polni oglasov, v katerih so znani pisatelji, filozofi, politiki in drugi ugledni intelektualci pozivali k udeležbi na volitvah. Za kampanje – bilo jih je več, podpisniki pa so prihajali iz celotnega političnega spektra – so se odločili iz zavedanja, kot je pisalo v enem izmed (plačanih) oglasov, da umik v volilno abstinenco pomeni manjšo demokratičnost odločanja, da krni demokracijo, in predvsem – ker je voliti pravica, ki si je ne gre kar odvzeti. Lahko so izbire slabe, kompromisne, a abstinenca pomeni le eno: da se odločanju odpoveš in ga prepustiš komu drugemu. A kaj jih je skrbelo? Da bi volilna udeležba padla pod 70 odstotkov. Udeležba je namreč pomembna, kaže zrelost in moč demokracije. Na koncu je volilo 76 odstotkov volivcev, s čimer Nemci niso bili zadovoljni. Pri nas so razmere resnejše: zadnjih predsedniških volitev leta 2012 se je namreč v drugem krogu udeležilo le 42 odstotkov volivcev. To je skrb zbujajoč podatek. In to besedilo je poziv k udeležbi na volitvah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Nevednost

    Kot strela z jasnega je ta teden Slovence presenetil star podatek, večkrat objavljen tudi že v Mladini, da kar dve tretjini Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih. A TV Slovenija je treba biti hvaležen za ponovitev tega podatka – nekatere stvari nas namreč vedno znova presenetijo. Velja se na primer spomniti škandala v družbi Volkswagen, ko so ameriške nadzorne institucije razkrile, da je družba prikazovala nižje vsebnosti škodljivih izpustov, kot jih imajo njegovi dizelski avti v resnici. In takrat je mimogrede v slovensko javnost prišel tudi podatek, da so polovico članov upravnega odbora Volkswagna izbrali delavci – pri nas pa dejstvo, da morajo v delniških družbah le eno tretjino članov zasedati zaposleni, radi predstavljamo kot ostanek socializma. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Še 16 dni do volitev

    Do volitev je še 16 dni – čez dobra dva tedna bomo torej izbirali predsednika republike. Po ustavi naj bi šlo za osebo, ki ima toliko moralne avtoritete, da zna poseči v družbeno dogajanje kljub odsotnosti dejanske politične moči. Za resno izpolnjevanje te vloge je treba imeti integriteto, ugled, karizmo – drugače je pač to bolj protokolarna funkcija, razen ko gre za imenovanja in predloge. Spoštovan predsednik lahko usmerja družbo, se odzove, ko ta zaide, in včasih tudi resno zareže vanjo. Prihodnje leto bodo volitve v državni zbor – in predsednik z močjo in karizmo lahko vpliva tudi na to, kakšna koalicija vodi vlado. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Iskalci pravovernosti

    Le eni levi stranki v Evropi danes uspeva rasti, prav mogočno rasti – britanskim laburistom. Zmaga na volitvah se jim je zgolj izmuznila. Prekleto čudno, da rastejo prav laburisti. Gre dejansko za staro socialdemokratsko stranko, za stranko, ki je greh – tretjo pot, pot v neoliberalizem, blairizem – pripeljala na levico. Gre torej za stranko, ki bi morala že zaradi zgodovinske pravičnosti končati na smetišču zgodovine. Še huje, stranke na zmagovitem pohodu ne vodi neki kot da neoporečni novi obraz, noben novolevičar, ampak dolgoletni poslanec, recimo mu kar stari obraz, ki pri tem zvesto ponavlja stare postulate levičarske, socialistične politike. Vse, kar počne Jeremy Corbyn, je globoko narobe, če bi poslušali domnevne leve razmišljevalce pri nas in po svetu, ki pa hkrati seveda ne morejo skriti navdušenja nad njegovim uspehom. Njegov uspeh je njihova zagata. Več

  • Grega Repovž

    28. 9. 2017  |  Politika

    Izjava tednika Mladina v primeru dr. Karmen Erjavec

    Karmen Erjavec je v svojih člankih med drugim kot sogovornike navajala tudi novinarje in urednike tednika Mladina. V enem od člankov, »Slovenski novinarji in občinstva o uporabah Twitterja«, je med drugim trdila, da se je pogovarjala s petimi novinarji in uredniki Mladine: glavnim urednikom, zunanjepolitičnim urednikom, notranjepolitičnim urednikom, zunanjepolitičnim novinarjem in notranjepolitičnim novinarjem. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    In če bi bil Goran Ahmad?

    Naj takoj odgovorimo na vprašanje iz naslova: če bi bil Ahmad, bi ga danes vsi imeli tako radi kot Gorana. Nobene razlike ne bi bilo. Tako kot imajo Nemci radi nogometaša Mesuta Özila. Več