Bernard Nežmah
-
Komentar / Duh stalinizma se vrača
Afera s stavbo za sodno palačo polni medije že skoraj mesec dni. Potem ko je SD pod pritiskom javnega mnenja zahtevala zamenjavo ministrice Dominike Švarc Pipan, je trenutek izkoristil premier Robert Golob, ki je branil ministrico in ji dal časovni odpustek, da poišče krivce velike blamaže. In javnost je spoznavala imena neznanih državnih uradnikov, ki da so izvedli komplot za ministričinim hrbtom. Krivce je določala ministrica, obtoženi pa so bili obsojeni na molk. Kako naj se uslužbenci v javnosti branijo, ko pa jih je Švarc Pipanova še molčeče odstavljala drugega za drugim.
-
Avtor je legenda in sinonim za civilno družbo na Slovenskem. V razpravah jo je teoretsko utemeljeval in bil hkrati še najprebojnejši pisec Mladine v osemdesetih. Zaradi njegovih člankov so časopis zaplenjevali, njega pa so tožilci preganjali na sodišču. Ko je navedel argumente, zakaj nasprotuje postavitvi Branka Mikulića za predsednika vlade, je prestopil meje dopuščenega, saj je javno izrekel takrat nezamisljivo kritiko na račun državnega voditelja. Združeval je pogum in ostrino misli, ki jo je oblikoval na poznavanju zahodne tradicije družboslovja in praksi vzhodnoevropskih civilnih gibanj tistega časa.
-
Komentar / Voda v rokah sodnikov
Pod aktualno vlado še zakoni niso več nekaj samoumevnega. Doslej je veljalo, da veljajo za vse. V času kovida je oblast razdelila tolikšno količino turističnih bonov, da jih je dobil vsak izmed državljanov. Na njem pa je bilo, a jih unovči ali pa pozabi nanje. Ministrica Svobode Emilija Stojmenova Duh je pred časom namenila 6 milijonov za 13 tisoč prenosnih računalnikov, po pol leta pa naposled le lansirala zakonski kriterij, kako bodo razdeljeni. Pravi, da jih bodo dobile ranljive skupine, a hkrati pove, da je teh veliko več kot računalnikov. In kako bo potekalo razdeljevanje? Na novinarski konferenci je pojasnila, da jih bodo dobili tisti, ki se bodo prvi odzvali. Kar je diskriminacija počasnih. Pripada ti otroški dodatek, a ga boš dobil, le če boš zaprosil zanj prej kot drugi upravičenci? A z argumenti gre še naprej: Število upravičencev je še vedno večje od števila prenosnikov, a verjamemo, da se ne bodo vsi odzvali na poziv. Gospa ministrica, ki je napovedala darilo računalnikov za revnejše družine, da jim pomaga preseči mizerijo, zdaj srčno upa, da se ne bodo odzvali. Manj ko jih bo zaprosilo za prenosnike, bolj bo njena akcija uspela. - ?????????
-
Zeleni prehod, a ne kot politična floskula, temveč praktična pot, kako si na vrtu ustvariti sadno samooskrbo. Ne zadošča namreč, da kupiš nekaj sadik in čakaš, da te v naslednjih letih obdarujejo z letinami. Pradedje, ki so nasadili sadovnjake brez priročnikov v rokah, so imeli večja posestva, na katerih so se bohotila visokodebelna drevesa, ki so dobro rodila tudi brez sadjarjevih veščin. Toda sodobne sadne vrste lepo uspevajo le ob umnem angažmaju. Tu avtor ponudi bralcu vrsto orodij mišljenja. Ne le pravila, kje in kako obrezovati, ampak koncepte o rasti poganjkov in brstov, perspektive oblikovanja volumnov krošenj, skrivnost »klik« rezi, ki izkorišča fenomen apikalne dominance. Sadjarstvo namreč ni vrtno delo, marveč kreacija, h kateri sodi pogled leto in več vnaprej, obenem pa tudi neprestano odpravljanje napak in polomij. Knjiga je tu v oporo, saj poleg naukov prinaša številne primere napak pri rezi in vzgoji ter potem nasvete, kako jih odpraviti. Zato to ni čtivo, ki ga prebereš in nato odložiš, ampak biblija na bližnji knjižni polici.
-
Komentar / Ko številke pripovedujejo
Zadnji mesec je bilo v orbiti osrednje vprašanje: kaj bo presodil KPK o delovanju predsednika vlade? Je zlorabil svojo funkcijo z vplivanjem na delo policije? Protikorupcijska komisija se je metikulozno lotila dela, pred trenutkom, ko bi prišla do končne presoje, pa je premier najel odvetnika, ki je s procesno potezo začasno ustavil postopek. Dokler policija ne dokonča predkazenskega postopka zoper Roberta Goloba, bi njegova seznanitev z obtožbami ex-ministrice Tatjane Bobnar ogrozila pravno plat kazenskega postopka.
-
Massimo Recalcati: Učna ura: zagovor pedagoškega erosa
Knjiga za tiste, ki učijo, in za one, ki bi se učili. Jasno, da je trdo branje, saj je utemeljena na lacanovskih konceptih, s katerimi se loteva fenomena učenja. Nekoč je dominirala Ojdipova šola, v kateri je avtoriteta producirala nekritično poslušnost, moderna Narcisova šola pa je prinesla iluzijo o neomejenem in brez truda dosegljivem znanju, v kateri je postal učitelj motnja proti podatkovnim računalniškim zbirkam. A kaj je pravzaprav učenje? Zgolj prenos znanja iz knjig in znanja predavateljev na učence? Tak sistem proizvaja le plagiate, njegov antipod je sokratska metoda, ki med učitelja in šolarja postavi zev, ta pa slednjega spodbudi, da poišče svoje znanje. Šele učiteljev zgled lahko podžiga željo po znanju, po rušenju predsodkov in odpiranju novih svetov. A te ni brez transferja in erosa, v katerem učitelj v otroku prebudi željo, ki učenca premakne, ga aktivira. In ne brez muke, travme, kjer namesto hedonizma in nediscipline prevlada strast po spoznanju.
-
Komentar / Nedotakljivo božanstvo
Na izboru za najboljšega podjetnika leta bi zmagal podjetnik Sebastjan Vežnaver. Za razpadlo stavbo na Litijski cesti je pred leti plačal 1,7 milijona, potem dolgo ni našel kupca, ki bi hotel poslopje kupiti, nazadnje pa se je pojavil sanjski plačnik, ki mu je odštel 7,7 milijona. Dobesedno na mah je prišel do 6 milijonov zaslužka. Poteza, o kateri sanja cel rod novih poslovnežev. Kako mu je uspel sanjski posel? Preprosto - posloval je s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki se o ceni sploh ni pogajala, ampak je prepustila prodajalcu, da najame svojega cenilca, ki bo določil ceno.
-
Igor Bašin, Marko Doles, Tomaž Zaniuk: Brez nagobčnika: Radio Študent že od 1969
Ta je zgodovinsko gledano laboratorij medijskega ustvarjanja: če pogledamo imena, kdo vse je tam začenjal svoj curriculum vitae, je spisek fascinanten. V sami knjigi pogrešamo nekaj sistematičnosti, od časovne preglednice uredništev pa do imenskega kazala. A to lahko vzamemo tudi kot slog pisanja, ki pač sledi neformalnim okvirjem delovanja RŠ.
-
Komentar / Ekološko huliganstvo
Prihaja nova kmetijska ministrica v podobi poslanke Svobode Mateje Čalušić. Začelo se je s škandalom, saj se je izkazalo, da se je na volitvah predstavljala z višjo izobrazbo. Najmočnejša stranka jo je izmotala, češ da je napačno stopnjo šolanja po pomoti zapisal njen aparat. A vrag, pod volilno kandidaturo se je podpisala sama, ki pa zdaj pravi, da ni opazila pomote. Za ministre, ki podpisujejo serijo dokumentov, katastrofalen začetek, če gospa sploh ni pozorna, pod kaj se podpisuje, in ko v oči bodeče napake v letu in pol ne popravi; tudi poslanska predstavitev jo je namreč študijsko povzdignila. A to je drobiž. Kakšne kompetence imajo gospa ministrica? - Dosegla je prvo bolonjsko stopnjo na agronomiji. Za resor ima vsekakor ustrezno smer šolanja. Kaj pa njene delovne izkušnje? Pomagala je v lokalu pri starših, zraven pa svetovala pri prodaji fitofarmacije v kmetijskih prodajalnah. Njena predhodnica Irena Šinko je bila pred ministrovanjem kmetijska inšpektorica, vodila kmetijstvo v občini Murska Sobota, potem pa bila dolga leta direktorica nacionalnega sklada kmetijskih zemljišč.
-
Je svojo tezo o prirodi, ki pozdravi tudi duševne bolečine, preizkusila na sebi? Seveda, odpravila se je na tedensko vožnjo s kanujem po divjini, a odrešilnega preobrata ni bilo. Sindrom strtega srca zahteva celega človeka. In res – Florence in bol sta postali kot eno, vendar je pisateljica počela vse, da bi novo zvezo razdrla. S hirajočim bitjem, zdaj s komaj 47 kilogrami, se ji ni uspelo zares identificirati. Proučevati je začela statistične študije: tako neobetavne (ločitev je pomembnejši dejavnik za smrt kot kajenje) kot bolj spodbudne (samske ženske živijo dlje kot poročene), se odločila za terapijo EMDR, drugič poskušala s filozofijo, tretjič v objemu moških, vmes hodila na teste biomarkerjev, da bi izvedela, kaj se dogaja z njenimi geni (si pridobila dve avtoimunski bolezni), se potem pridružila skupinski terapiji za bivše spolne sužnje, spet drugič se prepustila zdravljenjem z ekstazijem, naslednjič ekopsihoterapiji, preizkušala na sebi koncepte trdoživosti, osuplosti in eudaimonične sreče, iskala ravnotežje med trpko osamljenostjo in možnostjo, da v njej odkriva občutek sebe, odkrila, da imajo v Veliki Britaniji celo ministrstvo za osamljene, si potem ogledala njegove delavnice in programe, obiskala Recovery Café, prišla celo do Muzeja propadlih razmerij v Zagrebu.
-
Komentar / Resnično brezpravje
Urednik drugega programa nacionalke Rajko Gerič je izkušen televizijec, ki je pred četrt stoletja ustvaril prispevek o pregrešno dragem nakupu vladnega letala, ki si ga je omislil premier Janez Drnovšek. A po tem razkritju ga v času popolne vladavine LDS niso odstavili.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Robin Vose: Indeks prepovedanih knjig
Na njem so se znašli vsi, ki v zgodovini književnosti kaj pomenijo: od Erazma do Sartra. Na pogled enostavno početje – izdajanje seznamov, potem pa preganjanje bogoskrunskih avtorjev in bralcev. Toda kanadski profesor zgodovine v proučevanju tega fenomena odpre nesluteno brezno problemov. Indeks ni bil centraliziran: na pariški univerzi so imeli svojega, enako španski in portugalski inkvizitorji, beneški, parmski etc. Predvsem pa je bil za projekt potreben enormen intelektualni vložek. Komisije profesorjev so po dolgem in počez prebirale svetovno literaturo, kdaj prav pikolovsko – v Don Kihotu so odkrili en sam pregrešni stavek. Ker rimski cenzorji niso znali angleško, so Miltonove heretične misli tolerirali še stoletje po njegovi smrti, dokler jih niso naposled prepoznali v italijanskem prevodu. Konec 18. stoletja si jih je privoščil Mirabeau s knjigo o seksualni svobodi, na katere platnice je natisnil, da je izšla z dovoljenjem Vatikana. Četudi so Dekameron uvrstili med prepovedane, so bili primorani iskati rešitev glede na njegovo priljubljenost – na novo so ga izdali v prečiščeni izdaji. Resda so prepovedovali širjenje opolzkosti, a kot intelektualci niso mogli zanikati antike, pa so zanjo iznašli odvezo: Ovida, Katula in Homerja so navzlic obscenosti dovoljevali, ker so pisali v prefinjenem jeziku in slogu. Njihove prepovedi so sicer karierno onemogočile marsikaterega avtorja, a uvrstitev na indeks je pomenila najglasnejšo reklamo za prepovedane knjige. Zakon trga ter poplava tiskarn in piratskih izdaj sta sproti uničevala domet prepovedi.
-
29. 12. 2023 | Mladina 52 | Pamflet
Na začetku leta je zaradi visokih izgub prejšnje vodstvo nacionalke zaprosilo vlado za finančno pomoč. Premier Robert Golob jih je v hipu zavrnil, rekoč, da pod tedanjo ekipo RTV SLO ne bodo namenili denarjev. Državna pomoč torej ne gre javnemu mediju, ampak je to odvisno od tega, ali je primus zadovoljen s kadri, ki ga vodijo. Po odstavitvi nekdanjega vrha osrednje televizijske hiše je vlada iz proračuna za narodnosti osrednji medijski hiši namenila 5 milijonov. Po kuharsko - lahko vam damo iz te malhe, pa se sami znajdite! Z nestrpnostjo bo čakati odziv Računskega sodišča.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Reinhold in Diane Messner: Podobe smisla
Zvezdništvu preprosto ne more uiti. Ga je pa pri 75 letih žena prosila, da se odseli iz njenega stanovanja. Polomija življenja, sploh, ker je svojo lastnino poprej razdal otrokom. Toda mož lahko z eno potezo pride do milijonov. Osemdesetletnik, ki še enkrat pripleza na vrh sveta, je vnaprejšnji medijski hit.
-
22. 12. 2023 | Mladina 51 | Pamflet
Ko so pred dobrim stoletjem v Ljubljani postavili kip Francetu Prešernu, je protestiral škof Anton Bonaventura Jeglič in prosil župana Ivana Hribarja, da naj odstrani muzo z golimi prsmi, ki da žali občutja mladih deklet in vernikov, ki hodijo mimo njega v frančiškansko cerkev molit k devici Mariji. Škof je v hipu postal objekt poroga liberalcev in libertincev, v časopisih so mu očitali izbruh blaznosti, sploh ker se vmešava v umetnost, o kateri pojma nima.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Adriano Fabris: Etika uživanja hrane
Vladajočim načelom torej spodmakne njihovo bit. Brillat-Savarin je z rekom Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si, postavil miselni temelj za kulturo slow-fooda, ki pa ga Fabris zavrže, tako kot vegetarijanstvo, veganstvo, gurmanstvo in hitro prehrano. Še bolj idejo dobre družbe na pojedini. Bo za zgled postavil meniško odrekanje z žvečenjem posušenih kruhovih skorij? Ne, približa se norveškemu filozofu Arneju Naessu in ekosofiji, ki za izhodišče vzame vse bivajoče na planetu.
-
15. 12. 2023 | Mladina 50 | Pamflet
Ob začetku Festivala LGBT filma v Kinu Dvor je skupina neznancev izpulila mavrično zastavo in jo zažgala. Ni kaj, vandalsko dejanje. Dejanje so v hipu obsodili predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob ter ministri Asta Vrečko, Luka Mesec, Tanja Fajon in Emilija Stojmenova Duh. Opozorili so, da ne smemo pustiti posameznim skupinam, da nas s sovražnimi dejanji potiskajo v nazadnjaštvo. Vsakdo si zasluži spoštovanje, sprejemanje in enake pravice, ne glede na spolno usmerjenost ali spolno identiteto. Isti hip se je odzvala tudi policija, ki je prek medijev pozvala očividce, da jim sporočijo informacije o dogodku ter izpostavila, da ima ničelno toleranco do vseh oblik nasilja ter bo storila vse, da bi storilce navedenega dejanja odkrili in jih ustrezno sankcionirali. Zgledna država, ki ne preganja le nasilja nad ljudmi, ampak tudi nad simboli posameznih skupin.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
O spominih in zakulisju več kot 30-letnega angažmaja v politiki? Ne, delo ima podnaslov Priročnik za politične & druge začetnike. Torej vodnik po političnem obnašanju, ki pa ga je meriti z drugimi priročniki o javnem nastopanju in ustvarjanju imidža.
-
8. 12. 2023 | Mladina 49 | Pamflet
Komentar / Tekme z enim nastopajočim
K sultanu Ahmed al Džabru je v Abu Dabi na podnebno konferenco OZN s posebnim letalom odpotovala predsednica Nataša Pirc Musar. V strastnem govoru je ugotovila, da je na svetu preveč vojn, da je potrebno opuščati fosilna goriva in da bi se morali voditelji držav boriti proti podnebni krizi. Njeno lektiro šefom svetovnih držav so predvajale le slovenske televizije, tako da je njen namen, da bi jih spravila na prava pota izpuhtel še isti hip.
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Michel de Montaigne: Eseji I–III
Mož izpred pol tisočletja pa nam ne razkriva le duha svoje dobe, postreže nam s kulturno zgodovino od Perzijcev, antike, indijanskih kraljev, papežev in poganskih vladarjev. A ne v smislu leksikonskih gesel, marveč v esejih, katerih naslovi se nam zdijo, kot da so pobrani iz našega vsakdanjika: o starosti, o umetnosti razpravljanja, o moči domišljije, o vzgoji otrok, o smrti, o negotovosti naše presoje, o brezdelju …
-
1. 12. 2023 | Mladina 48 | Pamflet
Čeravno ankete kažejo strmoglavljenje podpore stranki Svobode, je ta v parlamentu čedalje močnejša. Do sedaj je zmagovala z večino glasov, zdaj že z glasom enega samega poslanca. Konec prejšnjega tedna je bil izglasovan opozicijski predlog z opazno večino 34 proti 28. Glasovanje v skupščini je po naravi smrtno resna stvar, ki velja kot pribita. Tako pač zahteva sprejemanje zakonov. A tokrat je dober ducat poslancev Svobode v en glas zavpil, da so glasovali proti, da pa njihovih glasov računalniški sistem ni upošteval. Nobena forenzična analiza ni bila potrebna, zadoščalo je, da je predsednica Urška Klakočar Zupančič rekla, da je bila očitno napaka in glasovanje so ponovili. Predsedničina volja je zmagala nad večino in zakoni. In potem burleska: poslanci vladajoče stranke so dan kasneje glasovali za zakon SDS, ki so mu poprej nasprotovali. Popolni absurd?
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Francesco Petrarca: Pisma v antiko
Mož je večidel bival na teritoriju med Firencami, Avignonom in Benetkami, a ne prav ležerno, pred sovražniki je že od rojstva bežal iz kraja v kraj. Bil je slaven, razglašen za lavreata pesniške Evrope, a ni ustvarjal le poezije, ampak tudi iz prijateljev sovražnike. V času, ko ni bilo spleta, je v javno objavljenih pismih ironično zbadal tedanje kulturne korifeje, ko je dokazoval, da so si slavo gradili na tujih izrekih in prisvajanju idej drugih avtorjev. Obnašal se je kot gospodar časa: pisal je pisma Liviju, Varonu, Seneki, Vergilu, ki so živeli krepko tisočletje pred njim. A tudi Homerju: dva tisoč let po njegovi smrti se nanj obrača z opravičilom, ker mu piše v latinščini, saj mu v grščini ni enakovreden.
-
24. 11. 2023 | Mladina 47 | Pamflet
Ob Dnevu Rudolfa Maistra je bil v Mariboru slavnostni govornik prvi predsedujoči minister vlade Luka Mesec. Čeravno slab govornik, ki ni uspel niti tekoče brati, je blagodejna poživitev nacionalnih praznikov. Kar 95 odstotkov govora je namenil spominu prazničnih dogodkov, na koncu pa dodal le nekaj mirovniških stavkov o aktualnih vojnah. Nekaj dni pred tem je na proslavi obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe nastopil bivši predsednik Milan Kučan. A govorec je pozabil, kakšne proslave se udeležuje, in tako sploh ni obudil spominov na formalni začetek formiranja slovenske vojske, temveč je slavnost izrabil za napad na politiko izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki da Gazo spreminja v množično pokopališče, ter obsojal uradne izraelske kritike na račun vodje ZN Antonia Gutteresa. Še dobro, da ni imel v rokah slavnostnega mikrofona ob Dnevu reformacije! A mož ni ostal pri tem, vmes je uperil bodico poroga še v aktualno slovensko oblast, ko je izrazil upanje, »da bodo upravitelji Slovenije odločno zahtevali prekinitev vojne v Gazi.« Milan Kučan, ki naj bi kot nekdanji predsednik države izbiral državniški besednjak, na proslavi degradira lastno vlado, ko premiera in vodeče ministre imenuje za »upravitelje države«!?? Vsebovano sporočilo predsedniku vlade Robertu Golobu je kajpak jasno - šteti so ti dnevi.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Zdaj je iznenadil drugače: namesto s kirurškim skalpelom se je predstavil z obširno izpovedjo o življenju kirurga. Prvo poglavje v obliki dnevnika mladega kirurga ne obeta veliko. Frenetično napolnjeni dnevi s kratkimi refleksijami sicer ilustrirajo delovni ritem, a bralca puščajo na distanci. Nadaljevanje z zgodbami o opravljenih operacijah pa prinese preobrat: naenkrat skozi tekst privre strast plastičnega in estetskega kirurga, ki mozga o idejah in rešitvah – kako iz polomljenih, povoženih in prežaganih teles nazaj sestaviti človeka; ne za silo skrpanega, temveč denimo planinca, za katerega ni kazalo, da bo po poškodbi sploh še kdaj hodil, potem pa je svojemu rešitelju poslal razglednico z osvajanja himalajskih vrhov. A himna profesiji prestopi v naslednjem poglavju v kritiko medicinske industrije, zdravstvenih zavarovalnic in nizkocenovnega medicinskega turizma lepotne kirurgije, ki pa ni pisana apriorno, marveč iz lastnih izkušenj, često v obliki mehkega cinizma. Sploh, ko na svetovnem kongresu naleti na zvezdo, ki poskuša zasijati s primeri, podprtimi s fotkami njegovih posegov. Ali z razkrivanjem spektakla neposrednih prenosov kirurških operacij, ki bolnišnice spreminjajo v športne arene. Z ironijo pa ne varčuje niti pri sebi, saj niza anekdote iz zasebnega življenja, kjer v maniri črnega humorja slika svoje poslanstvo – maloprej je še veseli svat, zdaj kirurg z ženinom v operacijski dvorani, pri čemer jima uspe, da ko se vrneta, večina še opazi ne, da je dve uri rajala brez njiju.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Pamflet
Komentar / Odrešilni grešni kozel?
V mesecu dni je Robert Golob iz absolutnega liderja vladajoče politike padel na dno. Javno mnenje, osrednji časniki in televizije, njegovi botri med medijskimi intelektualci, predsednica države - vsi so edini, da je njegovo vodenje vlade katastrofalno, da njegova koalicija ni v stanju izvesti nobene reforme. To, kar je poldrugo leto izpostavljala opozicijska SDS, različni sindikati in civilna gibanja, je zdaj splošni tenor.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Nastassja Martin: Verjeti v zveri
Dogodek, ki ustvari knjigo. Seveda s pomočjo pisateljice, ki na podlagi dveh minut spiše 150 strani minuciozno sestavljene pripovedi, ki prav do zadnjih strani zadrži vsebino smrtonosnega srečanja.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Pamflet
Komentar / Preživetena stopnja
Predsednik vlade Robert Golob je pred prazniki napovedal, da bo drastično skrčil število ministrstev na sedem ali pa vsaj na ducat. Deloval je resno in tako odločno, da ga sploh ni zanimalo, kaj o njegovem namenu mislita koalicijska partnerja. Povedal je, da je to edina rešitev učinkovitega vladnega delovanja po apokaliptični vodni ujmi. Dober teden kasneje pa je v identičnem razpoloženju povedal, da ne bo nobenih sprememb v delovanju vlade, da torej števila ministrov ne bo skrčil.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Ur. Damir Globočnik: Hinko Smrekar: poznal sem tokove sveta
Njegova pisma, življenjepis in zbadljive objave v časnikih, med njimi pa seve izbor njegovih ilustracij. Ki kažejo, kako je bil tudi mag pisanja. Bil je zvezdnik, ki je bil raje na ulici kot na Parnasu. Hinko Smrekar (1883–1942) je bil po avstrijskem policijskem zapisniku notorični alkoholik in razgrajač. Oglobljen je bil, ker je hodil po Šiški nespodobno oblečen; odet v kopalne hlače in rjuho. Tudi ko je objavil legendarne karikature Martina Krpana, mu je kritik očital, da ima narodni junak premajhno glavo in je predebel. In avtor mu v časopisnem odgovoru ni ostal dolžan. Spet kdaj je objavljal obešenjaške osmrtnice. Ko je pisal ocene razstav, si je širil krog antagonistov. O slavni slikarki je zapisal: »Čopič suče in udriha kot širok viteški meč. Precejkrat kar močno zdrkne. Pa ima človek toliko veselja nad tem bodrim mečevanjem, da teh spodrsljajev niti ne šteje in jih hote prezira.« Bil je vrelec idej: ob polemiki, kam bi prestavili Prešernov spomenik, je predlagal, naj spomenike na vozičkih po potrebi prestavljajo po mestu. Drugoval je s Cankarjem in si omislil pivsko tekmo, v kateri so pred Največjega prinašali pijačo, on in tovariši pa so mu pred nosom praznili kozarce, a nazadnje vsi skupaj končali v stanju, da nihče več ni vedel, kdo je odnesel palmo zmagovalca.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Pamflet
Komentar / Auto-da-fé premiera
Že dolgo nismo zasledili vesti, da je na Slovenskem kdo investiral 30 milijonov v novo nastalo tovarno. Tokrat so investicijo proslavljali v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković iz propadle fabrike Rog ustvaril center kreativnosti. V zgodovini umetnosti so nastala številne umetniške šole, ki so pridobile sloveče ime. A ne s postavitvijo voluminoznih stavb, ampak šele potem, ko so umetniki s svojimi deli zasloveli po svetu. V zdajšnji Ljubljani je drugače, še preden so artisti v Rogu kaj ustvarili, že so razglašeni za vrelec idej.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Prevajalec in pisatelj, nekoč tudi urednik in kritik Aleš Berger (1946) si je izmislil nov literarni žanr, v katerem je spregovoril skozi starizem.
