V preiskavi

Po javno objavljenem pismu odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in poročilu vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava smo v uredništvu Mladine zaradi omenjanja dveh specifičnih policijskih enot – novogoriške policijske uprave in Nacionalnega preiskovalnega urada – na tožilstvo in policijo poslali vprašanje, ali zoper Gen-I ali njegove odgovorne osebe poteka kakšen postopek. Šlo je za rutinsko novinarsko vprašanje. Prvi so nam odgovorili s policije. »Glede konkretnih oseb vam pojasnil ne moremo dati, v povezavi z vašimi vprašanji pa lahko potrdimo le, da vodimo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo.« Čez nekaj ur je prišel tudi odgovor specializiranega državnega tožilstva: »Zadeva, o kateri povprašujete, je v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati.«

Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija

Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.

Kako se je Janša ujel v »največji mafijski film vseh časov«

Martin Scorsese je leta 1973 posnel žmohten gangsterski film Goncharov, ki gre takole: ko Sovjetska zveza razpade ( ja, razpadla je že na začetku sedemdesetih, Scorsese, oskarjevec, je pač vizionar), se Goncharov, ruski gangster, ki je imel v Moskvi veliko in ugledno diskoteko, preseli v Neapelj in se tam oprime gangsterskih poslov. Čas je, da pokaže svoj kapitalistični morilski talent – in mastno obogati. Postati hoče glavni. Numero uno.

Reka ljudi

Črni Kal in Sočerga na slovenski strani ter Buzet in Lupoglav na hrvaški so večji kraji, skozi katere je nekoč vodila glavna pot iz osrednje Slovenije v hrvaško Istro. Tudi danes se po njej v toplejši polovici leta v istrske obmorske kraje valijo kolone evropskih turistov. Mi smo se na to pot odpravili na turoben meglen zimski dan, ki se je prevesil v toplega, deloma oblačnega in brez vetra, ko smo se približali obali. Naš končni cilj je bilo hrvaško pristaniško mesto Reka. Za tujce, ki prihajajo z vzhoda, tokrat ne gre za turiste, je reška železniška postaja eno od postajališč na poti proti zahodu in severu Evrope. Potujejo skozi iste, prej omenjene kraje, le v nasprotni smeri, saj želijo doseči Italijo in druge države na zahodu in severu celine.

Zakaj se nekateri tako razburjajo ob ugotovitvi, da je treba jesti manj mesa?

Vlada je na začetku decembra ustanovila strateški svet za prehrano. Povsem logičen ukrep, če upoštevamo zdravstveno, okoljsko in podnebno stvarnost. Ustanovitev sveta naj bi bila »korak k celovitemu pristopu na področju prehrane, saj bo na podlagi strokovnih smernic pripravljal predloge in usmeritve za bolj zdravo in uravnoteženo prehranjevanje kot tudi trajnostni vidik pridelave hrane«.

TV komentar / Kako odkriješ dobrega esdeesovca

POP TV in Uroš Slak sta nekdanjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu v zadnji oddaji Ena na ena ponudila priložnost, da popravi vtis, ki ga je zapustil v javnosti ob padcu svoje vlade. In če smo se najprej čudili, zakaj bo gost ravno Šarec, se hkrati nismo mogli upreti, da se ne bi znašli pred ekranom.

Zgodovina v vrečki Bata

Junija 1993 so bile v Sloveniji politične razmere napete. Predsednik republike je bil Milan Kučan, vlado je vodil Janez Drnovšek, minister za obrambo je bil Janez Janša, z zunanjimi zadevami se je ukvarjal Lojze Peterle. Parlament je bil tistega junija zaradi obstrukcij in interpelacije tedanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca praktično blokiran. Nekateri osamosvojitveni politiki so bili razočarani, jezni, zagrenjeni, razpadel je Demos, trdili so, da »osamosvojitveni kapital« po letu 1991 ni bil »pravično porazdeljen«. Stvari so se dogajale zelo hitro. Leta 1993 je policija že spremljala trgovino z orožjem, sredi julija pa je Janez Janša na mariborskem letališču »odkril« pošiljko z orožjem.

Kaj je Janez Janša počel onstran Atlantika

Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša izidov trojnega referenduma, ki ga je predlagala SDS, ni pričakal na sedežu stranke, kot so to storili poslanci Branko Grims, Alenka Jeraj in Zvonko Černač, temveč je bil tisti konec tedna deset tisoč kilometrov stran, v Srednji Ameriki, kjer se je v glavnem mestu Paname udeležil srečanja izvršnega odbora Mednarodne zveze sredinskih demokratov. Gre za politično skupino, ki združuje različne konservativne in krščanskodemokratske politike, Janša pa v njej – poleg madžarskega premiera Viktorja Orbána in drugih – zaseda položaj podpredsednika.

Realnost duševnega zdravja otrok

Sedanji in prihodnji čas bosta terjala od človeka vse več mentalnih sposobnosti in zmogljivosti – sposobnosti prilagajanja naglim spremembam, obvladovanja novih izzivov, iznajdljivosti in hitrosti. V času neoliberalnih vrednot socialne tekme tudi vse več zmogljivosti in sposobnosti za izpolnjevanje zahtev šole, delovnih mest, družbe.

Tadej Bevk / »Počasno umeščanje obnovljivih virov energije ni posledica slabih zakonov, pač pa neizvajanja obstoječih rešitev in dejstva, da so to konfliktni objekti«

Dr. Tadej Bevk, rojen leta 1991, je raziskovalec na Katedri za krajinsko planiranje in oblikovanje na Biotehniški fakulteti. Leta 2020 je doktoriral z disertacijo Zaznava krajin, preoblikovanih s postavitvijo sončnih elektrarn. Gre za eno redkih domačih študij, povezanih z umeščanjem infrastrukture za rabo obnovljivih virov energije v prostor. A gre za družbeno vse pomembnejšo temo. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov (OVE) je med glavnimi ukrepi proti podnebnemu zlomu in tudi v Sloveniji je cilj povečati delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije, kar pomeni tudi neizogibno povečanje proizvodnih zmogljivosti.

Zmaga za aktivizem s kredo

Pred dobrim mesecem je umetnik Žiga Pilih v okviru koncertnega cikla Jazz kluba Mezzoforte pripravil performans, med katerim je s kredo v središču Ljubljane na tla pisal sporočila, kritična do mestne oblasti. Mestno redarstvo mu je zaradi tega naložilo globo 208,65 evra. Pilih je ob pomoči odvetnice Mojce Cigale Kršinar iz Pravne mreže za varstvo demokracije vložil zahtevo za sodno varstvo in bil z njo uspešen. Postopek se je ustavil, plačilni nalog je bil preklican.

Vlado Miheljak

16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Dva leva

Komentar / Gnilo jabolko navdiha

Ne, žal nam ne bo uspelo. Kot da smo zakleti! Ko je že vse kazalo, da bo v političnem smislu letina izjemna, da smo se rešili Janše in Pahorja v paketu ter premaknili planet Slovenija nazaj v normalno orbito, se je zgodil zaplet, ki ga nismo pričakovali, nismo želeli in nismo potrebovali. In ki bo imel opazne posledice. A kakorkoli. Janša je letos prestrezal klofute in ponižanja enega za drugim. Že lansko leto, ob referendumu o vodah, čeprav vsiljenem v neugodni čas dopustov, se je pokazalo, da imajo ljudje dovolj Janševe avtoritarne oblasti; da prevladuje globoka averzija do vsega, kar prihaja s Trstenjakove. Nato je prišlo supervolilno leto 2022, ki si ga bo politična Slovenija zapomnila. Aprilske volitve so postavile Janšo, janšizem in avtoritarni slog vladanja na smetišče zgodovine. In nato so ikone janšizma padale kot domine. Najprej je na predsedniških volitvah razmeroma »luknjičava« kandidatka »leve sredine« (!?) dokaj gladko premagala kandidata, ki predstavlja največ, kar lahko ta trenutek desna opcija ponudi vesoljni Sloveniji.

Evropski oskar za slovenski film

Slovenski film je dosegel izjemen mednarodni uspeh. Že res, da so nas domači filmski ustvarjalci zadnja leta razvadili in njihovi filmi premiere redno doživljajo na pomembnih mednarodnih festivalih in tam osvajajo tudi nagrade, tokrat pa jim je prvič uspelo seči po nagradi Evropske filmske akademije, ki – poleg canskih in beneških – velja za najuglednejšo v Evropi. Prvi evropski »oskar« za slovenski film je pripadel režiserki in scenaristki Urški Djukić oziroma njenemu kratkemu filmu Babičino seksualno življenje.

Evropski parlament pretresa korupcijski škandal epskih razsežnosti

Belgijsko zvezno tožilstvo je na podlagi obtožb o domnevnem podkupovanju, pranju denarja in poskusih vplivanja Katarja, gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu, na politične odločitve v evropskem parlamentu odredilo hišne preiskave, v katerih je bilo zaseženih več kot poldrugi milijon evrov gotovine. Dobesedno vreče denarja naj bi bili našli pri grški evropski poslanki iz politične skupine socialistov in demokratov (S & D) Evi Kaili, zdaj že nekdanji podpredsednici evropskega parlamenta.

dr. Bogomir Kovač

16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Ekonomija

Komentar / Pred bitko

Bolj ali manj odkrita trgovinska vojna med EU in ZDA traja že nekaj let in postaja vse bolj dramatična. Na eni strani gre za dve največji igralki in zaveznici svetovne trgovine zadnjih osemdeset let, hkrati pa za vedno večji nasprotnici. Svetovna trgovina naj bi zagotavljala miroljubno koeksistenco držav, toda njena asimetrija povzroča tudi vojne. EU razume ZDA kot vsestransko zaveznico, ZDA pa imajo EU bolj za sledilko svojih geostrateških interesov. V ameriški globalni igri je EU uporabna za politični boj proti Rusiji in za ekonomski spopad s Kitajsko. Ukrajinska vojna je razgalila te ameriške namere in razkrila nemoč EU. Trgovinska fronta pomeni uvod v širše politično-ekonomske bitke, ki jih pletejo ZDA. Bidnov pristop je navidezno manj brutalen od Trumpovega, toda za EU veliko nevarnejši. V prihodnjem spopadu med ZDA in Kitajsko ne gre za izbiro prave strani, temveč za avtonomno »tretjo pot«. Nekdanja politična zmota evropske levice je jutri edina ekonomska rešitev za EU.

Nepotrebna plastika, drugič

Danes, ko se svet utaplja v plastiki in je evropski parlament prepovedal prodajo nenujnih plastičnih izdelkov, bi lahko rabo napihljivih plastičnih navijaških palic za enkratno uporabo razumeli kot norčevanje iz prizadevanj za čistejše okolje. Gre za nepotreben plastični izdelek, ki ne le da ni nujen, potreben ali koristen, lahko bi ga (še posebej zaradi kratkotrajne uporabnosti) uvrstili med plastične izdelke, ki imajo tako malo uporabnih lastnosti, da jih zlahka označimo za smeti.

Iskanje ravnotežja

Septembra so bile sprejete spremembe zakonodaje o avtorskih pravicah. Po nujnem postopku zato, ker se je domnevno mudilo – Slovenija bi bila morala že leto prej implementirati evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na digitalnem trgu. Težava je v tem, da se je med noveliranjem zakonov vanje prikradlo nekaj novosti, ki niso povezane z omenjeno direktivo. Ogrožajo pa koncept odprte znanosti in izobraževanja.

Janko Lorenci

16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Kolumna

Komentar / Semena novih vojn

Vojna v Ukrajini traja že devet mesecev. Zima prinaša nekaj zatišja, spomladi bo spet bolj divje. A vojne ne more dobiti nobena stran, to pravi celo šef ameriškega generalštaba.

Heni Erceg

16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Hrvaška

Komentar / Prepoved spominjanja

Ko je umrl oče, sem iz stanovanja staršev odnesla knjige, vse od Trockega do Đilasa, pa materine ročno vezene prte in okrasne prtičke, očetove spomenice za te in one zasluge, vojne in povoje, pa očetovo in materino fotografijo, natisnjeno na tiralici, ki so jo za njima leta 1942 razpisali italijanski fašisti na zasedenem Visu, potem pa so ju tudi ujeli in obsodili na smrt, a sta pobegnila … No, to je seveda že druga zgodba. Vzela sem, priznam, tudi malo svileno zastavo, jugoslovansko, z zvezdo, ki jo je oče, kot je bilo zakonsko predpisano, obesil na krmo, kadar sta se z materjo odpravila na krajši izlet s čolnom. Še danes jo hranim, zložena leži v enem od predalov z drugimi svetinjami nekega časa, neke države, ki so jo naši starši ustvarjali s tolikšnim zanosom, mi pa smo v njej rasli, odkrivali njene slabosti in prednosti in jo nazadnje uničili, toda tudi to je že druga zgodba.