Kdo izkorišča rast inflacije?

»Cene večine glavnih skupin življenjskih stroškov v Sloveniji naraščajo precej hitreje, kot bi ustrezalo deležu energentov v strukturi njihovih stroškov. Podjetja torej očitno izkoriščajo nepreglednost ’inflacijskega okolja’ in povečujejo cene precej bolj, kot se povečujejo njihovi stroški,« v zadnji analizi Ekonomskega inštituta EIPF v Gospodarskih gibanjih ugotavlja ekonomist Velimir Bole.

»Mavrična prihodnost pomeni odločitev za smrt«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi pri sveti maši na začetku študijskega leta mladim na srce položil, da so vtkani v prihodnost našega naroda – od njih naj ne bi bilo odvisno zgolj, kakšna bo prihodnost tega, ampak tudi, ali jo bo sploh imel. Nad njihovimi glavami po njegovem mnenju namreč brnijo številne ideje, ki poskušajo vdirati vanje s posredovanjem vseh mogočih medijev, ideologij in malikov – med drugim tudi grožnja mavrične prihodnosti, kot se je izrazil, ki bi jih lahko pahnila celo v smrt.

Za (vse) otroke gre

Inštitut 8. marec je ta teden v državni zbor vložil več kot 5000 overjenih podpisov in z njimi podprl predlog za spremembo dveh zakonov, s katero si prizadeva zagotoviti brezplačna kosila osnovnošolskim otrokom. Kampanjo zbiranja podpisov je poimenoval Za otroke gre – nekaj navdiha si je torej sposodil pri znanih zavetnikih »pravih« družin –, v tej luči pa je ob vložitvi podpisov sporočil tudi: »Aleš [Primc], tokrat resnično: za otroke gre. Vse otroke!«

Vlado Miheljak

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Dva leva

Kako izvoliti Nelogarja

Le dva dni je še do volitev za funkcijo predsednika republike. A vse je še odprto. In ne le da ne vemo, kdo bo šel v končni spopad, ampak ne vemo niti, ali si koalicija (brez Levice, ki ima svojega kandidata) resnično želi zmage. Ker ni za kandidata naredila še prav nič. Še za samo SD ni gotovo, kaj sploh hoče in želi. Za začetek bi veliko naredila že, če bi vsaj v zadnjih dneh in urah mandata kritično ocenila prispevek svojega podtaknjenca Pahorja v slovensko politično krajino zadnjega desetletja. In bi se za svojo odgovornost opravičila javnosti in volivcem. Dobro, SDS je res dala kandidata, ki je limitiran kot ujetnik imidža stranke, a ima po drugi strani latentnega podpornika prav v neodzivni navezi SD-GS, ki ne izkoristi svojega animacijskega potenciala. Glede na ljudsko voljo, ki se je demonstrirala in artikulirala 24. aprila, bi moral kandidat Logar pogoreti že v prvem krogu. A ker je naveza SD-GS anemična in z neprepričljivimi kandidatkami/kandidati, ki so ali že odpadli ali skušajo v zadnjem hipu skočiti na kompozicijo, vodečo v drugi krog, je čisto mogoče, da se bo Logar, ki so ga mediji, po vsem, kar se je v Janševem mandatu dogajalo v družbi, državi in medijih, pustili, da preskoči in zataji svojo aktivno vlogo v avtoritarni stranki SDS in se prešverca v predsedniško palačo. Skoraj nobenih vprašanj in še manj vztrajanja pri odgovorih o Janševem ignoriranju in diskreditiranju sodne veje oblasti, o povezovanju z najbolj nedemokratičnimi državami znotraj EU, o žaljivem tvitanju JJ, o sistematičnem kršenju človekovih pravic, o zavajanju evropskega parlamenta, o poskusih likvidacije STA, o kulturni revoluciji na RTVS ... A če ga že mediji mazilijo, bi človek pričakoval, da se bodo potrudili vsaj izzivalci. Pa se ne. Nekaj malega se iskri edino med Pirc Musarjevo in Brglezom. Toda ravno ta del spopada je najbolj občutljiv, ker bo eden od obeh moral že pojutrišnjem (v nedeljo zvečer) čestitati in zaželeti srečo drugemu v drugem krogu volitev, v spopadu z »neodvisnim kandidatom SDS«, ter pozvati svoje volivce, volivke, naj ga v njem podprejo. Aktualni spopad Kučan – Golob je bolj slabo ogrevanje za tak scenarij.

Brez Termoelektrarne Šoštanj?

»Slovenija je pri oskrbi z elektriko in plinom v dobri kondiciji,« so ta teden sporočili infrastrukturni minister Bojan Kumer ter direktorja Elesa Aleksander Mervar in Plinovodov Marjan Eberlinc. Temu botrujejo ugodne temperature, racionalna poraba oziroma učinkovito samoomejevanje porabe (Talum) ter dobra povezanost Slovenije v energetsko omrežje EU. Zlasti zadnje je ključno, saj trenutno ogromno večino elektrike uvažamo. Jedrska elektrarna Krško je od 1. oktobra v 32-dnevnem remontu, iz sistema pa je od 15. oktobra izklopljena tudi šoštanjska termoelektrarna. V času »največje energetske krize« delujemo brez dveh proizvajalcev, ki skupaj proizvedeta večino elektrike. Lani sta JEK in TEŠ proizvedla 5873 gigavatnih ur ali dobrih 55 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene elektrike (pri tem izračunu je upoštevano dejstvo, da gre polovica proizvodnje Jedrske elektrarne Krško na Hrvaško).

Diagnostični center Bled začel štipendirati

»Želiš doseči konkretne cilje v zdravstveni karieri in sprejeti dinamične izzive? Si študent/študentka 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnja Zdravstvena nega?« Tako se glasi oglas na plakatu, s katerim je zasebna zdravstvena Skupina DCB - Diagnostični center Bled začela nabirati podporni kader za novo bolnišnico, ki bo predvidoma začela delovati leta 2025.

Proti ljubljanskemu kiču

Zoran Janković se je zapisal v zgodovino Ljubljane kot župan z najdaljšim stažem, župan je že od leta 2006, torej 16 let. Pred njim je bil rekorder – 14 let županovanja – Ivan Hribar, ki je mesto vodil od leta 1896 do 1910. In tudi tokrat, pred novimi lokalnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, nič ne kaže, da bi mu kateri od političnih tekmecev stregel po mandatu. V boj z njim se želijo namreč zapoditi večinoma klasični strankarski kandidati, poskusi teh, da bi zamajali njegovo vladavino, pa se na zadnjih volitvah niso izšli.

Blondinka

Leta 1929 je izšla prva slovenska knjiga o filmu – Kako pridem k filmu. Pavel Debevec je v njej Slovence svaril pred filmom in slavo ter jih strašil s »številkami o ženski lepoti«, »prebrisanci«, »špekulanti« in »kavarniškimi posredovalci«, ki jih bodo zapeljali, izkoristili in opeharili. Blondinka (Blonde), ki jo je po romanu Joyce Carol Oates posnel Andrew Dominik (ponuja jo Netflix), izgleda kot ekranizacija prve slovenske knjige o filmu – ženskam odsvetuje film, slavo in kariero.

Vsiljeni rasizem

Možnost nenehnega, sproščenega, igrivega prehajanja meje med bratskima republikama, kasneje novonastalima državama, je od nekdaj veljala za enega največjih čarov kopanja v reki Kolpi, po hrvaško Kupi. Zabredel si v reko, ki se vije med idiličnimi nabrežji in gozdovi, in zdaj si bil v Sloveniji, tri zamahe kasneje na Hrvaškem. Pa spet tu in spet tam. Seveda ni naključje, da se je meja vzpostavila prav na sredini rečne struge, stoletja so ljudje na tem prostoru živeli skupaj.

Je feminizem vedno tudi antirasizem?

Ljubljanska festivalska jesen je bogata in pestra in njen nepogrešljivi del je tudi festival Mesto žensk. Njegove vztrajne organizatorke so ga letos pripravile že osemindvajsetič in vnovič dokazale, da je razlogov za festival, ki tematizira spolno (ne) enakost in (ne)enakopravnost v družbi, še zmeraj veliko ali celo vedno več. Še zlasti, ker osrednjo temo vedno postavijo na presečišče vseh drugih življenjskih okoliščin, temu pa poskuša slediti tudi produkcija inovativnih in drznih umetniških praks in prireditev. Nič drugače ni bilo letos, ko so organizatorke med drugim pripravile tridelno razstavo Jug v nas, ki bo na ogled še vse do 3. novembra. Kurirala jo je nova vodja festivala Iva Kovač, vizualna umetnica in kuratorka, in z razstavo pred nami razgrnila okruške letošnje festivalske teme – razmislek o prikritem rasizmu, ki med nami tli tudi kot posledica kolonialnih politik evropskih držav (monarhij, diktatur in republik).

(Pre)živi, smej se, ljubi

Prejšnji teden je v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma potekalo nenavadno odprtje nenavadne razstave. Obiskovalci so se sprehodili po natančni rekonstrukciji karikirano generičnih nastanitev za turiste, kakršne navadno najdemo na razvpiti platformi Airbnb, nato pa so jih avtorice projekta Dobrodošli, članice umetniškega kolektiva Kvadratni meter, vrgle iz galerije in jim pojasnile, da si lahko razstavo ogledajo le tako, da Aksiomo najamejo prek Airbnbja. Performativna gesta simbolizira dejstvo, da so nam dostojni bivalni prostori v prestolnici čedalje manj dostopni oziroma da lahko vanje vstopimo le, če sežemo globoko v žep. Kolektiv umetnic je Aksiomo za mesec dni preobrazil v nastanitev, ki jo prek Airbnbja lahko najame kdorkoli, turisti in vi sami, sicer pa je za javnost zaprta.

Rasistična izjava visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije 

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, nekoč predsednik evropskega parlamenta in španski zunanji minister, je prejšnji teden nagovoril študente evropske diplomatske akademije na College of Europe v belgijskem Bruggeju. Pri tem je presenetil z izjemno zaostreno protirusko retoriko, saj je dejal, da bo ruska vojska, če bo jedrsko napadla Ukrajino, povsem uničena, predvsem pa s trditvijo, da je Evropa kot brezhiben vrt, preostanek sveta pa je džungla, ki bi ta vrt lahko napadla in ga, če ne bomo dovolj pazljivi, prerasla.

Laž ima kratke noge

Pred slabim desetletjem je 20-letni Adam Lanza vdrl v osnovno šolo Sandy Hook v Connecticutu in tam umoril kar 26 ljudi, med njimi 20 otrok. Na koncu najbolj krvavega šolskega poboja v zgodovini Združenih držav Amerike si je s strelom v glavo sodil sam. Tragični dogodek je dodatno podžgal že sicer izjemno burno javno razpravo o potrebi po strožji ureditvi trgovine s strelnim orožjem, ki je marsikje v ZDA tako lahko dostopno kot denimo bela tehnika. Zloglasni desničarski teoretik zarot in avtor podkastov Alex Jones je nato prek svoje platforme InfoWars, razvpite tovarne lažnih novic, začel širiti blazno teorijo zarote o tem, da je bil strelski poboj v šoli Sandy Hook izmišljotina levičarskih aktivistov, ki želijo v ZDA prepovedati orožje.

Janko Lorenci

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kolumna

Težave s sredino

Na predsedniških volitvah bo najbrž zmagal politični sredinec, ki pa bo moral v drugem krogu premagati predstavnika skrajne desnice. Ta je torej v Sloveniji trdno zasidrana. Kako uničevalno deluje, tudi če ni na oblasti, vidimo v razkrajanju javne tv.

Volitve v ljubljanski študentski zbor

V sredo, 12. oktobra, so potekale volitve v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Na njih so slavili že do zdaj vladajoči skupini, Modro za študente (Modri) in Povezani, ter liste, ki so jima naklonjene. Opozicija, skupina Zagon in simpatizerji, naj bi bila v 43-članskem zboru osvojila le štiri mesta.

Neodvisni glasovalni aparat

Med množico soočenj kandidatk in kandidatov za predsedniško funkcijo, ki si sledijo iz dneva v dan, je eno potekalo tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani pod naslovom »Koga volijo študentje?«, na njem pa so študentke in študentje prava lahko oddali glas za svojega favorita ali favoritko. Rezultat je bil presenetljiv. Ne toliko z vidika (enega ali drugega) zmagovalca kot z vidika števila oddanih glasov.

Heni Erceg

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Hrvaška

Posiljena država

Kakorkoli obrneš, je na Hrvaškem slabo, najbolj pa brez dvoma trpi premier, ker ne more obrzdati malopridnežev, ki hočejo zrušiti njegovo vlado in so menda vsi »pod tujim vplivom«. Čigavim? Ruskim? Zagotovo človek zaradi razmer v stranki, zaradi kriminalnih afer svojih tovarišev, ki se vrstijo kot po tekočem traku, trpi za preganjavico in si je izmislil »zunanjega sovražnika«. Tako nas je s časovnim strojem prestavil nazaj v davno leto 1999, ko se je predsednik Franjo Tuđman vrnil iz Amerike s karcinomom (čeprav je bolezen trmasto zanikal) in – besen, kot je bil – ljudstvu svareče pretil s strahotno nevarnostjo opozicijskih »rumenih in zelenih hudičev«, ki si prizadevajo spodkopati Hrvaško, »tujih plačancev«, ki bi »Hrvaško prodali za Judeževe srebrnike«. Kmalu za tem je umrl, toda »zavistni diletanti« – mediji in nerazumna opozicija – so ostali in zdaj jih je njegov modri in izkušeni naslednik prepoznal in poklical na odgovornost.

dr. Bogomir Kovač

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Ekonomija

Stari Grki bi vedeli

Redno jesensko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke (SB) je minilo v potrjevanju prihajajoče recesije in inflacije, v soočanju z novimi krizami in starimi dilemami. Recesija bo prizadela večinoma razvite države, inflacija je širši globalni fenomen. Njena umiritev je postala osrednja skrb mednarodnih institucij. Restriktivna monetarna in fiskalna politika sta spet zapovedano makroekonomsko orodje. Toda primarna je stabilizacija cen, selektivna pomoč ranljivim skupinam je temu podrejena. Sporočilo je jasno. Svet se giblje po robu nove globalne ekonomske krize, političnega zaupanja v skupne ukrepe pa je vse manj. Zato kopni upanje v pametne rešitve. Napotilo MDS in SB glede prednosti dezinflacijske politike pred zeleno razvojno agendo je napačno, priporočene politike pa zgrešene. Ostali smo ujeti v stare zablode, brez napovedi, kako poseči v vedno bolj militantni svet globalnega kapitala in eksplozivne neenakosti. Slaba popotnica MDS in SB za črnoglede čase, ki prihajajo.

Joži Šalej – glasbenik, ki pričara zvočno kuliso

Večkrat sliši, da je kot džuboks, saj je mogoče iz njega izvabiti vsestransko raznovrstne zvoke: pop, jazz, zborovsko glasbo, folk, etno ... Ni treba, da imate za to pri sebi kak kovanec – pomaga pa, če se z njim znajdete na isti zabavi (čeprav jih trenutno ne obiskuje prav pogosto). Če je v prostoru klavir, se zna zgoditi, da bo igral do jutra. V prvi vrsti je namreč pianist. Ker je njegov oče muzikant, ki je vzdrževal (in še vzdržuje) godčevsko tradicijo, je zrasel ob zvokih klavirja in harmonike in glasba ga je hitro zamikala. Nadaljevanje je pričakovano: nižja in srednja glasbena šola, smer klavir, pevski zbori, klavirski in pevski nastopi na prireditvah in proslavah. »To se mi je zdelo čisti žur in že kot otrok sem bil zapečaten,« se nasmehne Joži Šalej (rojen 1972). Njegovi sošolci in prijatelji iz tistega časa se ga bržkone spomnijo po tem, da jih je na rojstnodnevnih praznovanjih zabaval z igranjem klavirja – čeprav je imel klasično pianistično izobrazbo, je hitro usvojil tudi priredbe skladb z vrhov pop lestvic.