• Uredništvo

    4. 10. 2022  |  Kultura

    Bogastvo izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti

    Med 5. in 9. oktobrom 2022 bo v Ljubljani potekal mednarodni festival stripa Tinta, ki slavi bogastvo izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti ter predstavlja odlične domače in mednarodne stripovske umetnike in umetnice – od nadarjenih mladih pa vse do največjih imen svetovnega stripa. Festival etos gostuje tudi v Novem mestu z razstavo Minimundus, posvečeno domači stripovski ustvarjalnosti za otroke.

  • STA

    2. 10. 2022  |  Politika

    Na prvih treh mestih Logar, Pirc Musar in Brglez

    Med kandidati za predsednika republike so po javnomnenjski podpori na prvih treh mestih poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in evropski poslanec Milan Brglez, kaže raziskava Valicona za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Logar bi dobil 21,5 odstotka glasov, Pirc Musar 19,7 odstotka, Brglez pa 12,1 odstotka.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Od kandidature odstopil zaradi »izjemnih pritiskov, sovražnih sporočil in groženj«

    Glasbenik Gregor Bezenšek je odstopil od kandidature za predsednika republike. Kot je danes dejal, se zadnje čase nanj zaradi kandidature zgrinjajo "izjemni pritiski, sovražna sporočila in grožnje". Kakšne, ni želel pojasnjevati, v volilnem štabu pa napovedujejo, da bodo po potrebi ukrepali tudi preko uradnih institucij.

  • Zoper bedo »države v državi«

    Naivno smo verjeli, da je kulturna politika v času diktature dekretov tretje Janševe vlade v letih 2020-22 dosegla zgodovinsko dno s cenzorsko miselnostjo, protiustavnim sankcioniranjem svobode izražanja, onemogočanjem umetniške ustvarjalnosti ter cinično diskreditacijo premnogih umetnic in umetnikov, intelektualk in intelektualcev. Motili smo se: mogoče je iti še dlje, pasti še globlje, povzročiti še več škode. Da se ta sramota formalno dogaja po prepričljivi volilni zmagi demokratske alternative, koalicije pod vodstvom stranke s pomenljivim, a tudi moralno obvezujočim imenom Gibanje Svoboda, je šokantno dejstvo, s katerim se bo morala soočiti tudi nova vlada, ne le Ministrstvo za kulturo, temveč tudi vsi resorji, ki odločajo o temeljnih družbenih vprašanjih, na čelu s predsednikom vlade Golobom.

  • STA

    2. 10. 2022  |  Svet

    Rusko ustavno sodišče potrdilo priključitev štirih ukrajinskih regij

    Rusko ustavno sodišče je danes uradno potrdilo priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v petek razglasil pripojitev Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja. 

  • STA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Novi delni izidi volitev v BiH kažejo na zmago Komšića in Dodika

    Na nedeljskih volitvah članov predsedstva BiH se sodeč po danes objavljenih delnih izidih državne volilne komisije vendarle obeta vnovična zmaga Željka Komšića za hrvaškega člana. Izidi sicer potrjujejo zmago bošnjaškega člana Denisa Bećirovića in srbske članice Željke Cvijanović. Milorad Dodik naj bi bil izvoljen za predsednika Republike Srbske.

  • SIA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Zelenski: »To je še eno očitno dejanje ruskega terorja, za katerega mora teroristična država tudi odgovarjati«

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem video nagovoru v nedeljo izpostavil najnovejše uspehe ukrajinske vojske na bojiščih v štirih vzhodnih regijah, ki si jih je v petek "nezakonito priključila Rusija." Kot je poudaril, je ruski poskus aneksije teh ozemelj spričo ukrajinskih zavzetij nesmiseln in nepomemben ter bo utonil v pozabo.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Kultura

    »Enako težko živimo, enako težko se pogajamo za boljše pogoje na področju dela«

    V Ljubljani so ustanovili sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki bo združeval delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (KKS), ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij. V prvem letu delovanja si bodo med drugim prizadevali za izboljšanje plačilne discipline in socialne varnosti.

  • Uredništvo

    2. 10. 2022  |  Politika

    Grims trdi, da so bile volitve nelegalne. Je torej nelegalni poslanec v nelegalnem parlamentu?

    "Opozicija v Sloveniji išče sebe: ni ji lahko, priznam, po dveh letih udobnega vladanja z avtoritarnostjo in arbitrarnostjo, za kateri so pokritje našli v epidemiji, pa zapravljivostjo in kadrovskimi orgijami. Ob sedanjih mukah je logično, da se pojavijo znaki izgubljanja nadzora - najprej predvolilna histerija, povsem zunaj časa, prostora in okoliščin, potem očitno tudi razsipanje kadrov. Skratka, vedno manj je možnosti, da se opozicija najde in postane funkcionalna. Zato je smiselno našteti najočitnejše težave in s tem pomagati vsem, še posebej pa tisti večini, ki je izvolila sedanjo vlado. Opozicija bi morala za uspešnost najprej razumeti, da je izgubila volitve, a ji pri tem naporu nihče ne more pomagati, zlasti pa ne Grimsu, ki trdi, da so bile volitve nelegalne in je torej nelegalni poslanec v nelegalnem parlamentu."

  • Uredništvo

    2. 10. 2022  |  Politika

    »Pacient bi moral biti v središču zdravstvenega sistema, a je daleč od njega«

    "Reforme v zdravstvu so možne le, če imata predsednik vlade in vlada jasno vizijo in strategijo. Minister za zdravje to vizijo pripravi, predsednik vlade jo mora potrditi, komunikacija med predsednikom vlade in ministrom mora biti dnevna in skupaj morata voditi zadevo. Minister za zdravje je potem izvršni direktor vlade v dogovorjenem procesu sistemskih sprememb."

  • STA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Plenković: »Spremembe zagotavljajo politični obstanek Hrvatov v BiH« 

    Hrvaški premier Andrej Plenković je pozdravil spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, ki jih je v nedeljo sprejel visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt. Danes se je nanje odzvala še delegacija Evropske unije, ki je sporočila, da gre izključno za odločitev visokega predstavnika.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Svet

    Nobelova nagrada za medicino za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka 

    Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke švedskemu genetiku Svanteju Pääbu za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska.

  • Uredništvo

    2. 10. 2022  |  Družba

    Bizantinska kultura je globoko zakoreninjena v političnem življenju Rusije

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Svet

    Inflacija blizu rekorda

    Turška inflacija se še naprej približuje rekordu iz julija 1998, ko je znašala 85,3 odstotka. Septembra se je po podatkih državnega statističnega urada ustavila pri 83,45 odstotka, potem ko so se avgusta cene življenjskih potrebščin na letni ravni dvignile za 80,2 odstotka. Turška centralna banka je prejšnji teden sicer znižala obrestne mere.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Družba

    »Ne zgolj e-pošta, tudi SMS-sporočila zahtevajo takojšnjo reakcijo«

    Z oktobrom se je začel evropski mesec kibernetske varnosti. Letos sta v ospredju dve temi - izsiljevalski virusi in phishing prevare. Gre za varnostna izziva, ki sta že nekaj let na zemljevidu najpogostejših kibernetskih nevarnosti, pravijo na nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij SI-CERT.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Predsednik po državnem udaru odstopil in pobegnil

    Potem ko so oborožene sile Burkina Fasa v petek izvedle državni udar in odstavile predsednika Paul-Henrija Sandaogoja Damibo, je ta po navedbah verskih in lokalnih voditeljev v nedeljo privolil v odstop. Kmalu za tem naj bi tudi pobegnil v Lome, glavno mesto Toga, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Še en odstop od predsedniške kandidature

    Glasbenik Gregor Bezenšek, ki je vložil kandidaturo za predsednika republike, se je odločil, da od kandidature odstopi, so sporočili iz njegovega volilnega štaba. Zakaj se je Bezenšek odločil za takšno potezo, še ni znano, več bo pojasnil na novinarski konferenci ob 10. uri.

  • STA

    3. 10. 2022  |  Politika

    Delni izidi volitev v BiH kažejo na poraz Izetbegovića, Komšića in Dodika

    V predsedstvo BiH naj bi bili po delnih izidih nedeljskih volitev izvoljeni kandidat združene bošnjaške opozicije Denis Bećirović, Borjana Krišto kot hrvaška članica predsedstva in Željka Cvijanović iz vrst Srbov. Vodja največje bošnjaške stranke SDA Bakir Izetbegović je v tekmi z Bećirovićem doživel velik poraz.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Uvodnik / Onstran razuma

    Kdo je nastavil dinamit in sprožil detonacijo, šlo naj bi za 100 kilogramov na vsakem mestu poškodovanja, s tem pa razstrelil in onesposobil Severni tok 1 in Severni tok 2, plinovoda, ki vodita od Rusije do Nemčije – in potem naprej po Evropi?

  • Grega Repovž

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    Mi vas volimo

    Do tega tedna so javnomnenjske agencije merile možnost vseh kandidatov za predsednika republike, ki so napovedali možnost kandidature ali pa se lotili zbiranja uradno podpisanih izjav podpore. Javnomnenjska anketa, ki jo je ta teden opravila agencija Ninamedia za Mladino, pa je prva merila dejanske kandidate, ki so zadostili formalnostim, dobili torej podporo politične stranke oziroma volivcev, da se volitev udeležijo.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    »Ne, jaz nisem radikalen, radikalna je realnost kapitalizma, ki jo živimo«

    Miha Kordiš (letnik 1989) je na filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Kot študent je bil aktivist, sodeloval je pri zasedbi fakultete, spal je pred borzo, od leta 2014 pa je poslanec Levice v državnem zboru. Kordiš je glasen poslanec, vztraja pri svojih stališčih, brez težav govori o dobrobitih socializma in komunizma. A ne na nostalgičen način, je eden od redkih politikov, ki vseskozi sistemsko in marljivo razgrajuje prepričanje, da je kapitalistični sistem, ki ga poznamo danes, edina alternativa. Nekje daleč v prihodnosti bi Kordiš najraje živel v demokratičnem socializmu. Če bo Kordiš izvoljen, bo najmlajši predsednik republike, kar jih je doslej imela Slovenija.

  • Zmagali so fašisti

    Strah, da bo prišel fašizem na oblast s pučem, je bil povsem odveč in neupravičen – fašizem danes na oblast pride z volitvami. Brez težav.

  • Peter Petrovčič

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    Nevladne teroristične organizacije?

    Sedemindvajsetega januarja letos je vlada Janeza Janše sprejela akcijski načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022–2024. Besedilo načrta je pripravila medresorska delovna skupina za protiterorizem, a neposredno na seji je notranji minister Aleš Hojs zahteval, da se med tiste, ki jih je v okviru boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu treba nadzorovati, dodajo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev.

  • Luka Volk

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Družba

    Ljudje ljubezni, ki nikogar ne sovražijo

    Pred tremi leti, bil je 27. september, se je na Trgu republike na podnebnem štrajku v Ljubljani zbralo več kot tisoč mladih. Od odločevalcev so zahtevali, da podnebne spremembe rešujejo kot krizo globalnih razsežnosti. Med drugim so se zavzemali za varovanje narave, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen javni potniški promet in energetsko učinkovita najemna stanovanja. Zavzemali so se torej predvsem za to, da bi jim odločevalci prisluhnili in se zavezali k varovanju tega planeta kot edinega, na katerem je mogoče živeti, ter k temu, da ga moramo kot takega ohraniti tudi za naše zanamce. Mladi so se tistega dne torej zavzeli za prihodnost – za svojo lastno, kot ne nazadnje tudi za prihodnost svojih otrok in vnukov.

  • Monika Weiss

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    Posli za sinove vrhuške SDS

    Koliko poslov z državnimi podjetji in institucijami se pri nas dodeljuje prek političnih navez ter ali pri tem klientelističnem deljenju javnega denarja niso najaktivnejši ravno najglasnejši borci proti klientelizmu? Predstavljamo primer rosno mlade odvetniške pisarne Roka Jerovška, sina dolgoletnega poslanca SDS in gromovnika stranke SDS v programskem svetu RTV Jožefa Jerovška. V času vlade Janeza Janše je njegova pisarna pristala na plačilnih listah ministrstva za kulturo, agencije za knjigo in celo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Javna agencija za knjigo (JAK) ima s pisarno g. Jerovška sklenjeno pogodbo o pravnem svetovanju. Razpis ni bil potreben, ker gre za sodelovanje, ki glede na zakon o javnem naročanju ne dosega mejne vrednosti. Lp Rupel.« Tako odgovarja direktor Javne agencije za knjigo, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je vodenje JAK dobil junija 2021 pod vlado Janeza Janše kljub številnim pomislekom o usposobljenosti na področju založništva. Rupel kot direktor JAK ni razkril, za katere storitve je najel odvetnika Jerovška. Iz baze protikorupcijske komisije Erar izhaja, da je odvetnik Jerovšek od aprila letos od JAK prejel 12.645 evrov.

  • Borut Mekina

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    Golobovo dobrikanje NSi

    Minuli teden je Slovenski državni holding (SDH) na izredni skupščini Darsa zamenjal štiri nadzornike. Oditi je moral Robert Rožič, dolgoletni član SDS, ki je Janezu Janši v preteklosti pomagal pri osebnih nepremičninskih poslih. Pa recimo Štefan Šumah, občinski svetnik SDS na Ravnah na Koroškem, odšla sta tudi Jože Oberstar in Jožef Zrimšek, ki sta pod vlado Janeza Janše prišla do funkcij s podporo strank SMC in DeSUS. Je pa na položaju člana nadzornega sveta ostal Anton Guzej, ki je tja prišel s podporo NSi.

  • Uredništvo

    2. 10. 2022  |  Družba

    »Jaz z Janezom Janšo nimam nobenih stikov«

    "Ne vem. Jaz z Janezom Janšo nimam nič, nobenih stikov, tako da bi to težko komentiral. Dvakrat, trikrat je bil tukaj, a to so bila povsem običajna srečanja, ko vodstvo zavoda najvišje predstavnike države ob prihodu na RTVS pričaka in po potrebi tudi sprejme. In ob teh priložnostih ga nisem nikoli vprašal, zakaj me je tako poimenoval, sam tega tudi nisem nikoli jemal kot nekaj posebnega."

  • Uredništvo

    2. 10. 2022  |  Politika

    »Za SDS nobena politika ni tako skrajno desna, da bi jo bilo treba brzdati«

    "Tudi strategija SDS v Sloveniji sloni na prepričanju, da ni nobene politike ali ideje, ki bi bila tako skrajno desna, da bi jo bilo treba brzdati ali izolirati. To je danes jasno vsem. Jasno je promotorjem takšne politike 'široke desne fronte' in jasno je njenim nasprotnikom. Edini, ki si pred tem še vedno zatiskajo oči, so zmernejši pripadniki desne sredine, ki jih je morda malo sram spričo svojih novih zaveznikov."

  • Monika Weiss

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Politika

    Nacionalizacija kot rešitev

    Ko je kancler Olaf Scholz julija nemški javnosti predstavil vladne ukrepe za energetsko preživetje zime – h katerim sodi tudi nacionalizacija nemškega plinskega velikana Uniper – je navedel balado in priljubljeno nogometno himno liverpoolske skupine iz šestdesetih let Gerry and the Pacemakers You’ll never walk alone, ne boste torej sami in ni vam treba protestirati na ulicah. Slovenski premier Robert Golob se je ta torek, ko je nakazal možnost nacionalizacije Geoplina, držal lokaliziranega utemeljevanja. Vnaprej je zanikal komunistično-socialistične težnje: »Čisto možno je, da boste v kratkem roku naslednjega meseca slišali, da bo Slovenija nacionalizirala takšno podjetje, ne zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker to od nas terja energetska situacija, in pri tem se ne bomo šli nobenega socializma ali komunizma, ker tudi Nemci se tega ne grejo, ampak se bomo šli reševanje energetske situacije, ker je primarni cilj, ki ga bomo zasledovali, stabilna oskrba z energenti, in to je tisti ultimativni cilj, ki ga bomo morali ves čas imeti pred očmi.«