Šport je politika

Nenehno poslušamo, da šport ni politika, da je nad politiko in da je nevtralen – saj veste, tako kot Švica. Kar seveda ni res. Politika zelo vpliva na šport – Rusija je zaradi napada na Ukrajino izključena z vseh velikih športnih tekmovanj. V Olgi pa politizacijo športa vidimo z ukrajinske strani. Olga (Anastasiia Budiashkina), odlična ukrajinska gimnastičarka, se leta 2014 v Švici pripravlja za evropsko prvenstvo v Nemčiji, a ne tekmuje za Ukrajino, temveč za Švico, saj je bila njena mama – preiskovalna novinarka, trn v peti Janukovičevega proruskega režima – prisiljena emigrirati. Ko pa Ukrajina vstane in kijevski Trg oktobrske revolucije prelevi v Trg neodvisnosti, alias Majdan, se spolitizirajo tudi njene športne sanje, pa četudi jih šteje šele petnajst. Njen trener ponavlja, da »šport ni politika«, a posnetki z Majdana jo angažirajo, aktivirajo, radikalizirajo. Njena nemoč je agonična, njena agonija je protest. Ker je v eksilu, zamuja ukrajinsko revolucijo (ki jo je Putin strogo kaznoval, z aneksijo Krima in vojno v Donbasu), kar jo navdaja s tesnobo, ki jo lahko ubije le tako, da se brutalno in ritualno nadidentificira s tem, kar počne – s treningom, gimnastiko, prijemi, saltami, drogom. S perfekcioniranjem strasti.

Grega Repovž

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Uvodnik

Zadnje vprašanje

Če povzamemo: tik pred prvim krogom volitev se zdi, da je razpadla zaveza med volivci, ki je nastala aprila, da ni več večinskega ne janšizmu in podpore strankam, zavezanim demokraciji in človekovim pravicam. V tem trenutku se zdi zelo verjetno, da bo v drugem krogu zmagal Anže Logar, kandidat SDS. Če bi se to zgodilo, bo to poraz tudi za koalicijo, bo pa močan veter v jadra SDS in Janši na lokalnih volitvah in nato na referendumih. Krive naj bi bile liberalne in leve politične stranke, ki svojim volivcem niso ponudile skupnega in dobrega kandidata. Torej človeka, ki bi bil všeč celotnemu levoliberalnemu spektru volivcev.

Bo SDS dobila predsednika?

V petek, devet dni pred predsedniškimi volitvami, je novi mladi voditelj TV Dnevnika Nejc Krevs prebral kratko novico, da je Anže Logar dobil pomembno italijansko odlikovanje »vitez velikega križa«. Razlog za tolikšno čast naj bi bila njegova vloga, ki jo je v prejšnji vladi imel na položaju ministra za zunanje zadeve. Lepo, zasluženo, vendar omenjena novica ni bila nič novega. Državniško priznanje je italijanski predsednik Sergio Mattarella uradno podpisal že pred meseci, natančneje 2. junija. Na isti dan so odlikovanje dobili še trije Slovenci: nekdanji veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, nekdanja ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch in Vojko Volk, ki je bil konzul v Trstu, danes pa je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot so potrdili z italijanskega veleposlaništva, navadno razglasijo prejemnike častnih nagrad dvakrat na leto, takrat so objavljena njihova imena. Tudi Logarjevo je bilo. Njegovo ime je bilo na spletni strani predsednika Italije vidno že septembra, najverjetneje pa neposredno po razglasitvi, torej že junija. Četudi naj bi bil Logar odlikovanje fizično prejel šele zdaj, je za novico o časti podobno kot drugi odlikovanci izvedel že poleti. A lavreat Logar je sporočilo o svojem odlikovanju, drugih v sporočilu za javnost ni niti omenil, medijem poslal šele 14. oktobra. Zgodbo o italijanskem priznanju je ponosno objavil na svoji spletni strani, s čimer je želel prikazati, kako dober politik naj bi bil. Ali preprosteje: manipuliral je.

»Informativni program je od lani novembra zapustilo že okoli 50 zaposlenih«

TV Slovenija je šla v zadnjih petnajstih letih skozi več turbulentnih obdobij, v katerih so vladajoči poskušali njene novinarje politično razdeliti, a tako hudo, kot je sedaj, opisuje Helena Milinković, ni bilo še nikoli. Helena Milinković ima za seboj že dolgo novinarsko kariero. Zaposlena je v zunanjepolitičnem uredništvu, bila je tudi voditeljica in urednica Globusa, ene od oddaj, ki jih je novo RTV vodstvo novembra lani ukinilo. Ker protesti novinarjev in strokovne javnosti niso bili učinkoviti, so se novinarji tedaj tudi sindikalno aktivirali. Milinkovićeva je od tedaj predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in Sindikata novinarjev TVS.

Kako dolgo bodo zdravniki še izjema?

V Nemčiji je 416 tisoč zdravnikov. Dober odstotek, okoli 4 tisoč, jih ima status tako imenovanega svobodnega zdravnika (Honorarzt). Svobodni zdravniki v Nemčiji obstajajo od leta 2006 in so se kot posebna poklicna skupina oblikovali v času, ko je podjetniška in tržna ideologija po vsej Evropi dobila svež zalet. Status nemškega svobodnega zdravnika približno ustreza statusu slovenskega zdravnika kot samostojnega podjetnika in tudi vzniknil je iz podobnih nagibov. Bolj fleksibilni, leteči zdravniki, ki delujejo kjerkoli in kadarkoli, naj bi bili sodoben odgovor na pomanjkanje tega kadra. V Nemčiji se je ta inovacija hitro razvila. Kmalu so se pojavili tudi klicni centri kot posredniki, kamor lahko bolnišnice kličejo in takšne zdravnike kot samostojne podjetnike – večinoma gre za anesteziologe – najamejo za kak dan ali za kakšno operacijo. Imenujejo se Doc-to-Rent, Hire a Doctor ali DocTime24. A kmalu so se pojavile težave, povezane z odgovornostjo teh zdravnikov za napake, s plačevanjem njihovih socialnih prispevkov, trajanjem njihovih dežurstev, višino plačil, ki so jih dobivali in podobno.

Prikrivani koronski dodatki

Slovenija je bila edina država, v kateri so v času epidemije javni uslužbenci – ne pa recimo najbolj obremenjeni v gospodarstvu, kot so bile trgovke – prejemali posebni dodatek za delo v tveganih okoliščinah. Ta dodatek je bil eden najdražjih ukrepov v boju proti epidemiji. Prejemali so ga policisti, vojaki, zdravniki, zaposleni v centrih za socialno delo in šolah, skupaj pa je ta ukrep stal več kot pol milijarde evrov. Največji delež od tega so sicer prejeli zdravniki. Nekaj tisoč zdravnikom je država za skupaj 17 mesecev epidemije izplačala 116 milijonov evrov dodatka.

Propagandni stroj

Že pretekli teden smo na tem mestu začudeno zrli v oddajo RTV Slovenija danes in jutri. Ta torek se je pred našimi očmi odvil tretji del, v katerem je prvič po prevzemu funkcije javno nastopila odgovorna urednica TV Slovenija Jadranka Rebernik. To je tista oseba, ki jo je SDS potrebovala znotraj zavoda in novinarskega kolektiva, da lahko prek nje izvršuje svoj partijski plan spreminjanja javne televizije v propagandno mašino stranke. Jože Možina, Rosvita Pesek in ostali sicer SDS naklonjeni novinarji so se temu izognili, Jadranka Rebernik pa je – kot že večkrat – prevzela nase to za novinarko tako sramotno nalogo. Ona je tista, ki formalno izbira novinarje z Nova24TV, ona je tista, ki izbira komentatorje, ona je tista, ki uradno izbira, katera oddaja bo izginila, kdo ne bo več vodil oddaje. Formalno. Nižje je težko pasti v nekem poklicu.

Napačni boj z inflacijo

Visoka inflacija je sredi leta 2022 ključna težava nosilcev ekonomske politike po vsem svetu. Vendar pa to ne pomeni, da gre v boju z inflacijo vsem enako dobro ali slabo. Kot svari vodilni slovenski ekonomski analitik Velimir Bole z Ekonomskega inštituta EIPF v zadnji analizi, objavljeni v Gospodarskih gibanjih, je zdaj največja nevarnost nepravilno protiinflacijsko ukrepanje v Evropi, ki je posledica napačne ocene jeseni lani, da gre zgolj za začasno, tranzitorno rast inflacije, ki naj bi bila posledica stiskanja ponudbenih verig, gospodarstvo pa jo bo v doglednem času samo odpravilo. Učinki napačne analize in posledičnih napačnih ukrepov namreč dodatno zvišujejo inflacijo.

Kdo izkorišča rast inflacije?

»Cene večine glavnih skupin življenjskih stroškov v Sloveniji naraščajo precej hitreje, kot bi ustrezalo deležu energentov v strukturi njihovih stroškov. Podjetja torej očitno izkoriščajo nepreglednost ’inflacijskega okolja’ in povečujejo cene precej bolj, kot se povečujejo njihovi stroški,« v zadnji analizi Ekonomskega inštituta EIPF v Gospodarskih gibanjih ugotavlja ekonomist Velimir Bole.