• STA

    16. 10. 2022  |  Svet

    VIDEO: Protesti proti vse višjim življenjskim stroškom

    Po tednih stavke zaposlenih pri francoskem energetskem velikanu TotalEnergies, ki je že vodila v pomanjkanje goriva, je danes v Parizu na desettisoče ljudi protestiralo zaradi vse višjih življenjskih stroškov. Več francoskih sindikatov je za torek napovedalo nacionalni dan stavke, ki naj bi prizadela cestni in železniški promet ter javni sektor.

  • STA

    17. 10. 2022  |  Svet

    Civilizacijska sramota

    Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je v soboto izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi šokantnih poročil in slik" 92 migrantov, ki jih je grška policija ob meji s Turčijo našla gole in nekatere tudi z vidnimi telesnimi poškodbami. Medtem ko sta državi druga drugo obtoževali neprimernega ravnanja, je UNHCR pozvala k preiskavi.

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    To, da je Hruščov zavrgel Stalina, je vznemirilo svetovno komunistično gibanje

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • STA

    17. 10. 2022  |  Svet

    Unicef: »Zaradi vojne v Ukrajini dodatni štiri milijoni otrok v revščini«

    Vojna v Ukrajini in naraščajoča inflacija sta potisnili v revščino dodatnih štiri milijone otrok v vzhodni Evropi in Srednji Aziji, je danes sporočila agencije ZN za otroke (Unicef). To predstavlja kar 19-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Največje povečanje števila revnih otrok so doživele Rusija, Ukrajina in Romunija.

  • Uredništvo

    17. 10. 2022  |  Kultura

    Fašizem ni neka oddaljena obskurnost

    V Galeriji Škuc bo, danes 17. oktobra ob 18. uri v sklopu Sophijinega simpozija potekala razprava ob knjigi Theodorja Adorna z naslovom Vidiki novega desničarskega radikalizma. Sodelovali bodo: družbeni aktivistki Aigul Hakimova in Katja Lihtenvalner, avtor spremne besede Jernej Kaluža s Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja ter Ana Reberc, psihologinja in sociologinja kulture, mlada raziskovalka Inštituta ZRC za slovensko izseljenstvo in migracije.

  • Izak Košir

    15. 10. 2022  |  Politika

    Lista neodvisnih za Ljubljano, ki ima cenovno dostopna stanovanja 

    Pred lokalnimi volitvami se je osnovala tudi Lista neodvisnih za Ljubljano. "Ljubljančanke in Ljubljančani, ki nam je skupen kritičen odnos do nevzdržnega vodenja mesta kot gospodarske korporacije in do zaskrbljujočih tendenc njegovega prihodnjega razvoja, smo se odločili za oblikovanje liste neodvisnih kandidatk in kandidatov za mestne svetnice in svetnike," so zapisali v predstavitvi za javnost. 

  • Bo Logar na koncu priznal, da je bilo druženje z Janšo napaka?

    Odmevno soočenje predsedniških kandidatov na TV Slovenija je po zaslugi tokrat nadpovprečne Erike Žnidaršič razkrilo, kako težko nalogo bodo imeli državljani na volitvah. Skoraj vsakemu med preostalo sedmerico upajočih na končno zmago je našla kakšno ne tako majhno hibo in zazdelo se je, da voditeljica z ekipo neusmiljeno »roštilja« vse po vrsti na podlagi skrbno pripravljenih dosjejev o vsakem med njimi.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Bojkot referendumov?

    Zdaj kaže, da bo Slovenija doživela v tem letu parlamentarne volitve, dva kroga predsedniških volitev, dva kroga lokalnih volitev – in še eno referendumsko nedeljo, ki naj bi se zgodila med obema krogoma lokalnih volitev. Že brez referendumske nedelje gre za enormno količino volilnih nedelj.

  • STA

    15. 10. 2022  |  Politika

    Tonin: »Ne delamo za Goloba niti za Janšo«

    Prvak NSi Matej Tonin je v nagovoru kongresu poudaril, da NSi v ospredje postavlja korist državljanov. "Ne delamo za Goloba niti za Janšo, delamo pa za Slovenijo in za njene ljudi," je zatrdil. Svoje poslanstvo Tonin vidi tudi v gradnji samozavesti med članstvom, da je NSi edina prava alternativa z močnim programom in sposobnimi ljudmi.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    »S tistimi, ki bi delovali zunaj ustavnih okvirov, ne bi sodeloval«

    Preden je šel Milan Brglez v politiko, je bil profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, proučeval in poučeval je mednarodne odnose ter bil tudi kritik ameriške prevlade, v svetu in tudi v Natu. Nato je odšel v politiko, se zaradi vprašanja človekovih pravic sprl z Mirom Cerarjem, prestopil v SD, zdaj pa kandidira za predsednika države. Brglez je v svojih izjavah zadržan, profesorski, včasih dolgočasen, tehten in skratka popolnoma drugačen od »instagram politike«, ki je zadnjih deset let predsedovala Sloveniji. Kakšen bi bil Brglez kot predsednik, je težko napovedati, kot predsednik državnega zbora pa se je striktno držal ustavnih zavez. A da bi Brglez uspel, mora najprej premagati Natašo Pirc Musar in se potem v drugem krogu najverjetneje spopasti z Anžetom Logarjem. Nataša Pirc Musar je pravnica, Milan Brglez je politik in profesor mednarodnega prava, Nataša Pirc Musar igra bovling, Milana Brgleza pa bolj zanima šah.

  • Ruska ruleta

    Slabo načrtovana ruska agresija nad Ukrajino, ki jo je Putin pod pretvezo »specialne vojaške operacije« začel pred dobrega pol leta, je v tem času mutirala v pravo vojno, kar je bila v resnici od vsega začetka. Putin je z njo poteptal elementarna načela mednarodnega prava, ki članicam mednarodne skupnosti, tudi Rusiji, zagotavljajo njihovo suverenost in neodvisnost, s sproženjem te vojne pa ustvaril največjo varnostno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Poleg tega njegovo bombardiranje ukrajinskih mest, tako kot v preteklosti srbsko obstreljevanje Sarajeva, ter brezvestno in zločinsko ravnanje ruskih vojakov s civilnim prebivalstvom zagotovo pomenita najhujše vojne zločine po mednarodnem pravu. Ugledni ameriško-srbski ekonomist Branko Milanović si je ob tem, enako pa to velja vsaj za ameriško agresijo v Iraku, upravičeno zastavil vprašanje, »ali Organizacija združenih narodov sploh še obstaja«.

  • Monika Weiss

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Družba

    Ustvarjanje lažne civilne družbe

    »Ljudje smo ves čas izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in tudi mi sevamo. To je naravni pojav. Radioaktivna je zato tudi marsikatera hrana. Na primer banane.« To je ena od objav portala jedrska.si na družbenem omrežju Twitter, pospremljena s fotografijo kupa banan, ki padajo iz kombija, in pripisom »Radioaktivno izlitje«. Portal jedrska. si se je pojavil nedavno, na videz gre za civilno pobudo. A dejansko je le eden od kanalov, po katerem državne energetske družbe, zlasti Gen energija, poskušajo popularizirati jedrsko energijo in tlakovati pot naklonjenosti javnosti gradnji drugega bloka krške elektrarne, JEK2.

  • Luka Volk

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Družba

    Strah pred »teorijo spola«

    Vse od sedemdesetih v Združenih državah Amerike potekajo tako imenovani pohodi za življenje, organizatorji katerih ne skrivajo želje, da bi ali povsem prepovedali pravico do abortusa ali pa ga vsaj kar se da omejili. Z odločitvijo ameriškega vrhovnega sodišča v zadevi Roe proti Wade, ki ameriškim zveznim državam omogoča, da same določajo zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, so se njihove želje uresničile, s podobnimi prizadevanji pa neokonservativna gibanja že več let vstopajo tudi na evropska tla, ob čemer Slovenija ni nobena izjema. Z leti se je gibanje proti abortusu uspešno spojilo z gibanjem proti pravicam LGBTIQ+ oseb in svoje zatočišče našlo v nasprotovanju tako imenovani teoriji spola, ki naj bi domnevno poskušala zamajati temelje tradicionalne družine. A za kaj sploh v resnici gre?

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    »Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu«

    "Nemotena komunikacija z bolnikom je pogoj za varno in kakovostno obravnavo v zdravstvu. Zdravstveni delavci ne moremo vplivati na to, kdo potrka na naša vrata, zato moramo biti pripravljeni na uspešno premagovanje številnih jezikovnih ovir, ki nam jih na poklicno pot postavljajo sodobna raznolikost družbe ter globalne in regionalne migracije. Tudi sam sem bil pri svojem delu vse pogosteje prisiljen uporabljati razne jezike, ki jih, priznam, preslabo obvladam, kar je predstavljalo precejšen izziv."

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Politika

    »S predsedniško kandidaturo nikakor nisem želel rušiti koalicije«

    "Dolgo sem odlašal, ker bi moral kot kandidat svoje stranke SD kandidirati proti kandidatki koalicijske partnerice Marti Kos. S predsedniško kandidaturo nikakor nisem želel rušiti koalicije. Šele po tistem, ko je Marta Kos odstopila od kandidature, sem začel razmišljati, da bi jo jaz morda vendarle sprejel, a smiselna se mi je zdela le kot kandidatura povezovanja, zato sem postavil pogoj, da jo s podpisi podpre vsaj deset poslancev. Sam sem storil nekaj korakov, da bi teh deset poslanskih podpisov dobili, in to na način, da sem se o podpori poleg s SD pogovarjal tako z Gibanjem Svoboda kot Levico. Na koncu me je Gibanje Svoboda soglasno podprlo, prav tako tudi Socialdemokrati, zbrali smo 42 podpisov poslancev. Šest jih je zmanjkalo, a le zato, ker je nekaj poslancev Gibanja Svoboda v času, ko so se zbirali podpisi, zbolelo za korono."

  • Uredništvo

    16. 10. 2022  |  Družba

    Ena najgrozovitejših vojn v človeški zgodovini

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Peter Petrovčič

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    Policija »pobira« nezaželene tujce po avtobusih in vlakih

    V zadnjem času se na spletu, predvsem na družabnih omrežjih, pojavljajo posnetki policistov, ki na sredstvih javnega prevoza prestrezajo manjše ali večje skupine tujcev, jih potem z avtobusov ali vlakov odstranijo, popišejo in odpeljejo neznano kam. Posnetki niso lepi, kažejo policiste s psi, odrezavo izrekanje ukazov, postrojitve tujcev v vrste, posedanje ob rob ceste, popisovanje ... Še nedavno je bilo takšno ravnanje policije nekaj vsakdanjega, a vlada Roberta Goloba je vendarle obljubila prelom s takšnimi in podobnimi praksami, ki jih je policija vzpostavila predvsem v zadnjih dveh letih. Obljubljeno je bilo tudi spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic azilnega prava.

  • Uredništvo

    15. 10. 2022  |  Politika

    »Z vojno v Ukrajini se je zahodni Balkan spet pomaknil v središče pozornosti Evropske unije«

    "Z vojno v Ukrajini se je zahodni Balkan, z njim pa tudi BiH kot ena izmed dveh najbolj nevralgičnih točk stopicanja regije na mestu, spet pomaknil v središče pozornosti Evropske unije. Hitra podelitev statusa kandidatk za članstvo v Evropski uniji Ukrajini in Moldaviji, do katere je prišlo ne glede na njuno neizpolnjevanje pogojev za tovrsten status, je bila za EU prvi prelomljen tabu. Zakaj tega statusa ni dobila tudi BiH, je bil v tem pogledu povsem umesten pomislek. Resda država ne živi v okoliščinah ruske agresije ali njene grožnje, toda simbolna podelitev statusa kandidatke bi lahko bila najbolj oprijemljiva spodbuda, da država dobi novo upanje, da luč polnopravnega članstva na koncu evropskega tunela res obstaja, in da se umirijo nacionalistični izbruhi treh narodov ter ustavijo secesionistične težnje Milorada Dodika."

  • Damjana Kolar

    15. 10. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Žica

    V Slovenski kinoteki bosta, 21. oktobra ob 18. in 20. uri premierni projekciji dokumentarnega filma Žica v režiji Tihe K. Gudac, ki je del zbirke Meje (Borderline), šestih dokumentarnih filmov, ki raziskujejo koncept meja v Evropski uniji in njenem obrobju. Gre za evropsko koprodukcijo, ki je dala priložnost nadarjenim filmskim ustvarjalcem ustvariti aktualno serijo za občinstva po vsem svetu. Po drugi projekciji bo sledil pogovor o zgrešeni investiciji, ki je lokalnemu prebivalstvu življenje postavila na glavo, migracij pa niti slučajno ni zaustavila.

  • Uredništvo

    15. 10. 2022  |  Družba

    Oktobrska revolucija, diktatura boljševikov, ki je spremenila svet, je bila sprva šibka

    V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli.

  • Uredništvo

    14. 10. 2022  |  Politika

    Bešič Loredan: »Če bi hoteli biti pravični, bi morali novembrski dogovor izbrisati« 

    "Če bi hoteli biti pravični, bi morali novembrski dogovor izbrisati in se pogajati na novo. Ampak to ni mogoče. Ta vlada bo ta dogovor poskušala spoštovati in uravnotežiti plače, vsekakor pa si ne bo drznila, da bo tisto, kar so zdravstveni delavci dobili, vzela ali izbrisala. Sprejemamo to dejstvo, čeprav se z njim seveda ne strinjamo. Zadeve želimo uravnotežiti, pogasiti požar in ustaviti jedro nezadovoljstva pri zaposlenih, ker primerljive skupine v javnih zavodih prejemajo različne plače za podobna oziroma enaka dela."

  • Uredništvo

    14. 10. 2022  |  Kultura

    »Ruplov užaljen odstop je zgolj šarada večne žrtve, večno nerazumljenega kameleona«

    "Kaj je torej rekla ministrica za kulturo Asta Vrečko v intervjuju za STA, da je strla srce ubogemu, od leta 2013 upokojenemu 76-letniku, ki je debelo leto prejemal direktorsko plačo za funkcijo, za katero ni imel drugih kvalifikacij kot SDS-ovski žig, da zdaj užaljen odstopa? Med drugim je rekla: 'Z direktorjem Dimitrijem Ruplom smo se že dvakrat sestali, večkrat smo zahtevali dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu. To trenutno proučujemo in na podlagi izsledkov bomo tudi ustrezno ukrepali'."

  • Stanka Prodnik

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Kultura  |  TV

    Propagandna oddaja generalnega vodstva RTV Slovenija

    Kakšen problem ima Janez Janša z mediji? Da jih res razume v najslabšem boljševističnem pomenu – pač kot propagandno sredstvo politike. In zato proizvaja točno take medije. Demokracija bi bila lahko čisto spodoben konservativen tednik – pa ni, ker jo Janša razume kot propagandno pest SDS. In tako je tudi videti tako, kot je včasih izgledala revija Komunist, ki je niso brali niti najbolj verni komunisti. V nasprotju z Janšo in SDS so komunisti hitreje dojeli, da politično usmerjanje medijev ne deluje. Da pač mediji delujejo drugače in da javnost deluje drugače – in da pretežni del javnosti vedno takoj dojame, da ga nekdo poskuša nategniti.

  • STA

    14. 10. 2022  |  Svet

    Zelenski sodržavljanom obljubil zmago nad Rusijo

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes, ko Ukrajina prvič od začetka ruske invazije praznuje dan braniteljev, sodržavljanom obljubil zmago nad Rusijo in se hkrati zavezal, da bo Ukrajina z zmago odgovorila vsem sovražnikom, ki so posegli v njen teritorij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    14. 10. 2022  |  Družba

    »V Evropi v zadnjih dveh letih približno 30 odstotkov medicinskih sester zapustilo svoj poklic«

    Na Bledu te dni poteka generalna skupščina Evropske federacije združenj medicinskih sester, na kateri med drugim razpravljajo o težavah zadrževanja zaposlenih v zdravstveni negi. Predsednica zbornice zdravstvene nege Monika Ažman je za STA poudarila, da je v Evropi v zadnjih dveh letih približno 30 odstotkov medicinskih sester zapustilo ta poklic.

  • Zala Kramperšek

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Družba

    Nič kaj nedolžno sekstanje

    Danes je splet za večino otrok in mladostnikov okolje, kjer pridejo prvič v stik s spolnostjo. In čeprav jim je z njim spolno izražanje po svoje olajšano, je ravno zaradi vloge, ki jo v spolnosti mladih igrajo družabna omrežja, izmenjevanje intimnih fotografij dejanje, ki lahko ima precej neprijetnih posledic. Vsak je že slišal, da fotografije, ko enkrat pridejo na splet, tam tudi ostanejo. Kljub tveganju sta spletna spolnost in sekstanje postala redni in popolnoma normalni mladostniški praksi, ki pa lahko zaradi pomanjkljive izobraženosti staršev in otrok o spletni varnosti hitro prerasteta v zlorabo.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Dva leva

    Želite Janšo za predsednika? Volite Logarja!

    Uf, kako zavidam Avstrijcem. Gredo na volitve in že v prvem krogu za drugi šestletni predsedniški mandat izvolijo široko sprejemljivega, ekološko osveščenega socialnoliberalnega kandidata Van der Bellna, ki mu nihče od naših kandidatk, kandidatov ne seže do kolen. A izbirali bomo točno med temi, ki se gnetejo med koleni in gležnji avstrijskega predsednika. In to je deprimirajoče. Tudi sam, kot politični voajer z dolgim stažem, sem precej negotov. Koga, če sploh koga voliti. A hkrati vem, če ne greš volit, daš svoj glas tistemu, ki ga najmanj želiš, ki se ti zdi najmanj primeren.

  • Peter Petrovčič

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    Primer umrle 10-letne kurdske deklice

    Devetega decembra lani ob 20.11 je policija prejela klic občana, da poskuša obmejno slovensko-hrvaško reko Dragonjo preplavati skupina tujcev. Ko so tja prispeli primorski policisti, so na slovenski strani reke našli dve mladoletni osebi, na sredini reke pa žensko, ki se je oklepala drevesa. Policisti in reševalci so jo rešili iz reke in povlekli na (slovenski) breg. Turške državljane (po narodnosti pripadnike preganjane manjšine Kurdov), 47-letno mamo ter tudi 16 in 5 let stara otroka, ki jima je uspelo prečkati reko, so malo pred polnočjo slovenski policisti na mejnem prehodu Sečovlje predali v roke hrvaške policije, ki je sicer že prijela tretjega, tudi mladoletnega člana družine, še preden bi poskusil prečkati mejo. Šele hrvaška policija je več ur za tem z družino, ki je želela zaprositi za azil, opravila razgovor, v katerem je mama lahko povedala, da je s seboj imela še eno, 10-letno deklico, ki jo je odnesla voda. Iskalna akcija se je tako začela več ur kasneje, kot bi se lahko, končala pa se je šele po dveh dneh, ko so deklico našli mrtvo 300 metrov nizvodno.

  • Jure Trampuš

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Politika

    Primc poskuša še s četrtim referendumom, a tokrat mu ne more uspeti

    V politiki odločajo številke. Tisti, ki mu uspe prepričati več volivcev, zmaga, oni drugi, ki ima manjšo podporo, pa je poražen. V resnici je zelo preprosto. Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda podprlo 410.769 volivcev, SDS je zbrala 130 tisoč glasov manj. Vendar je mogoče s številkami manipulirati. Stranka NSi se je takoj po volitvah hvalila, da je bila uspešna, ker je dobila enega poslanca več kot na prejšnjih volitvah. To drži, a hkrati je v relativnem smislu zbrala manj glasov kot leta 2018.