• Borut Mekina

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Sumljivi posli

    Evropska komisija že leta meri digitalno razvitost držav članic EU. V zadnjem poročilu je Slovenija na večini področij v povprečju. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU. Na vsaj dveh področjih pa smo slabši. Eno je dostopnost hitrega interneta. Predvsem na podeželju, so zapisali avtorji poročila, je ta dostopnost – očitno zaradi razgibanosti površja naše države – podpovprečna. Zaradi tega živi v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso uporabljali interneta – to so predvsem starejši. Slaba in podpovprečna je Slovenija tudi pri razvoju digitalnih javnih storitev.

  • Uredništvo

    24. 7. 2022  |  Politika

    »Vstop Hrvaške v schengen pomeni priznanje arbitraže«

    "Z vstopom v schengen bo Hrvaška - pravno gledano seveda - priznala tudi meje držav, ki so že članice schengna, torej tudi Slovenije, in s tem posredno tudi arbitražno odločitev. Razlog je ključni schengenski dokument, Evropska konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu seveda mora spoštovati. Ta pa že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengna tako na kopnem kot na morju. Meja med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške sicer postane notranja schengenska meja in s tem de facto nepomembna. Ampak le do tedaj, dokler se ne zgodi, da bi morali tudi mi schengen začasno suspendirati. To pa je tisto, kar se dogaja že sedem let na avstrijsko-slovenski meji, pa na nemško-avstrijski meji in tako vse gor do severa. Tam je schengenski režim suspendiran zaradi ilegalnih migracij. Če bomo to morali storiti na meji s Hrvaško tudi mi, bo seveda jasno, da je meja na morju tam, kjer je določena z arbitražno odločitvijo."

  • Uredništvo

    24. 7. 2022  |  Politika

    »Prepogosto siljenje na volišča lahko povzroči odpor do volitev«

    "Demokratične in svobodne volitve so v samem jedru demokracije, preko njih ljudstvo prenaša suverenost na izvoljene predstavnike, da v njihovem imenu izvršujejo oblast. Zato je pristop, ko tega ne sme nič ovirati, pravilen. Pa vendar se je pri organizaciji volitev treba obnašati tudi racionalno. Tako kot inflacija v ekonomiji razvrednoti vrednost blaga, lahko prepogosto siljenje na volišča povzroči odpor do volitev, se pravi tudi demokracije. Predsednica državnega zbora žal letos ni našla poguma ne argumentov za racionalizacijo pri organizaciji volitev, tako kot pred dvema desetletjema. Zato svetujemo volilkam in volilcem, naj si nedelje v jeseni rezervirajo za volitve in stoično opravijo svojo državljansko dolžnost ter izkoristijo privilegij, ki jim ga omogoča demokratična Slovenija."

  • Uredništvo

    22. 7. 2022  |  Politika

    Posvetovalna skupina priporoča nošenje mask v zaprtih javnih prostorih

    Predstavniki stroke in minister za zdravje so ob aktualne epidemične razmerah predstavili priporočila strokovnih skupin. Med drugim stroka predlaga obvezno nošenje mask v zdravstvenih ustanovah. Za obvezno uporabo mask v vseh zaprtih javnih prostorih pa po besedah epidemiologa Maria Fafangla ni dovolj strokovnih podlag, da bi bilo potrebno v tej fazi imeti to obvezo. "Ko imaš obvezo, moreš imeti tudi nadzor," je poudaril in dodal, da je "maska skrb zase in skrb za druge". 

  • Monika Weiss

    22. 7. 2022  |  Politika

    »Janez Janša je mojster kazanja fotografij«

    Inštitut 8. marec se je na današnji novinarski konferenci odzval na stampedo obtožb na družbenih omrežij, ki ga sprožajo in spodbujajo vidni predstavniki stranke SDS. Inštitut, zlasti predsednico Niko Kovač, obtožujejo, da so kot organizatorji lanskega refendumoma, na katerem je padel zakon o vodah, odgovorni za trenutno krizno stanje z vodo in požari.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    »Vsekakor si ne moremo privoščiti, da bi mirno gledali krepitev nazadnjaštva«

    Ko je na proslavi ob dnevu državnosti Urška Klakočar Zupančič razširila roke in se zavrtela pred ljudmi, se je ob tem zvrtelo marsikomu, ki ni vajen takšnega vedenja. Predsednica državnega zbora je po vsem sodeč še ena znanilka neke nove dobe, ki bo prej ali slej počistila z okostenelimi predstavami o politiki in vlogi ženske – misel, ki je za marsikoga strašljiva. A kot pojasnjuje sociologinja Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske Fakultete za družbene vede, napredka ni mogoče ustaviti, vrnitev v svinčene čase patriarhata pa je dejansko nemogoča, najsi se konservativci po vsem svetu še tako naprezajo. To je bilo tudi ključno sporočilo prestižne Evropske konference o spolu in politiki, ki sta jo v Ljubljani pod okriljem Univerze organizirali FDV in Filozofska fakulteta v sodelovanju z Evropskim konzorcijem za politične raziskave (ECPR). Če je več kot 400 njenih udeleženk in udeležencev na začetku dogodka še vilo roke ob novicah o prepovedi splava v ZDA, jih je že dva dni kasneje razveselila novica o odpravi diskriminacije istospolnih parov v Sloveniji.

  • Uredništvo

    23. 7. 2022  |  Ekonomija

    »Evro združuje 340 milijonov prebivalcev. Je in bo ostal stabilna valuta.«

    "Denarno politiko izvajamo v denarni uniji, ki jo sestavlja 19 držav – kmalu bo teh 20. Zato transmisija denarne politike do gospodinjstev in podjetij poteka prek 19 različnih finančnih trgov. Če se hočemo z visoko inflacijo spoprijeti v celotnem evroobmočju, moramo zagotoviti, da transmisija denarne politike poteka usklajeno v vseh državah v evroobmočju. Zato smo oblikovali nov instrument, ki se imenuje instrument za zaščito transmisije. Varoval bo enotnost denarne politike in nam tako pomagal zagotoviti, da cene srednjeročno ostanejo stabilne."

  • Uredništvo

    23. 7. 2022  |  Politika

    »Načrt o prostovoljnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina bo velik preizkus za EU«

    "Načrt evropske komisije o prostovoljnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina v državah članicah bo velik preizkus za Evropsko unijo. Sedemindvajseterica je že tretjič v petih letih pred testom solidarnosti, ki utegne biti v primeru morebitne zimske energetske krize gospodarsko in politično večplastna. Še najbolj bi utegnila biti primerljiva s solidarnostnimi izzivi med koronakrizo, kjer pa za razliko od tokratnega ruskega vihtenja energetske gorjače zunanjega sovražnika Evropske unije ni bilo. Virus se z državami članicami ni boril za politične koncesije glede vojne v Ukrajini, za vnovično vzpostavljanje svetovne prehranske varnosti, za ceno energentov ali končanje sankcij."

  • Damjana Kolar

    23. 7. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Motovunski filmski festival

    Na Motovunskem filmskem festivalu, ki bo letos potekal med 26. in 30. julijem, bo v tekmovalnem programu prikazanih 18 celovečernih filmov z vseh koncev sveta. V središču bo tudi švedska kinematografija, nagrado za življenjsko delo pa bo prejel srbski režiser Goran Marković.

  • »Potrebujemo javno dostopne registre podjetij«

    Šest let po razkritju panamskih dokumentov je v prvem intervjuju spregovoril žvižgač, ki je novinarjem priskrbel dokumente.

  • Borut Mekina

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Koliko in komu je bivša vlada plačevala za svetovanje pri nastopanju v javnosti

    Ministrstva v kvoti NSi niso edina, ki so podpisovala drage in pogosto nenavadne svetovalne pogodbe. Zelo veliko so na tem področju vložili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom ministrov iz bivše stranke SMC. Tako je bivša ministrica Lilijana Kozlovič v prvi polovici leta 2021 sklenila pogodbo z oglaševalsko agencijo 101. Agencija naj bi s »ključnimi zaposlenimi«, tudi z ministrico, izvedla delavnice nastopanja v javnosti, pripravili pa so jim tudi »komunikacijski načrt glede predvidenih zakonodajnih aktivnosti v letu 2021«. Ministrstvo je omenjeni agenciji za 51 ur »strateškega svetovanja« plačalo 31.000 evrov, oziroma 600 evrov na uro.

  • Borut Mekina

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Je Vizjak s svetovalnimi pogodbami financiral Nova24TV?

    Andrej Vizjak, bivši minister za okolje in visoki član SDS, je sodeč po podatkih, ki so nam jih na našo zahtevo poslali z ministrstva, v času svojega mandata podpisal dve svetovalni pogodbi s področja odnosov z javnostmi. Obe z razmeroma neznanim podjetjem D Agencija, d. o. o. Prvo pogodbo v višini 48.251 je podpisal maja lani in je veljala do konca leta 2021, drugo v višini 46.970 pa v začetku letošnjega leta, z veljavnostjo do konca leta. Razlog, zaradi katerega je minister ti dve pogodbi podpisal, je precej nenavaden in splošen. Prvo pogodbo je podpisal zaradi svetovanja na področju odnosov z javnostmi, drugo pa zaradi »PR storitev svetovanja pri izvedbi projekta in pri implementaciji sistemskih zakonskih rešitev«. Kaj točno naj bi D Agencija za skoraj 100 tisoč evrov naredila?

  • Stanka Prodnik

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Kultura  |  TV

    Desant SDS na TV Slovenija se poglablja, RTV Slovenija pa spominja na medvojno okupirano Ljubljano

    Okupacija je okupacija. In namen je vedno enak: zadušiti upor, pokoriti ljudi, najti sodelavce in izdajalce, ljudi, ki se dajo kupiti. In zgodovina kaže, da je mogoče nekatere kupiti že s sladkimi besedami in novci. Italijani so ob okupaciji tako imenovane Ljubljanske pokrajine želeli prebivalstvo čim hitreje poitalijaniti. Zasedba se je zgodila 3. maja 1941 s priključitvijo Italiji. Po vsej pokrajini so začeli ustanavljati fašistične organizacije, na vsa odločevalska mesta so pripeljali svoje ljudi. Vrhovno oblast na okupiranem območju je imel visoki komisar, ki bi mu moral pomagati štirinajstčlanski sosvet, izbran izmed tistih slovenskih politikov, ki so bili pripravljeni sodelovati z Italijani. Taka je bila ideja Italijanov. Pač, najti je treba kolaborante. Ker pa je sodelovanje z Italijani med ljudmi povzročilo globok prezir, je nekaj članov iz sosveta izstopilo. Italijani so zato idejo opustili. In ker ni šlo zlahka, so šli Italijani nad Ljubljansko pokrajino zgrda. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega korpusa general Mario Robotti sta konec januarja 1942 izdala ukaz kraljevi italijanski kopenski vojski, da začne obdajati Ljubljano z žico.

  • Borut Mekina

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Kaj počnejo PR-podjetja na ministrstvih?

    Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v mandatu ministra iz vrst NSi Janeza Ciglerja Kralja s podjetjem za odnose z javnostmi Propiar podpisalo dve pogodbi. Prvo v višini 17.568 evrov leta 2021 in drugo v višini 15.860 evrov letos, obe s področja »svetovanja o strateških odnosih z javnostmi« – pa čeprav ima ministrstvo svojo službo za odnose z javnostmi.

  • Luka Volk

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Rojevanje klenih Slovencev

    Vlada se je odločila razpustiti urad za demografijo v Mariboru, ki ga je Janševa vlada uradno ustanovila že oktobra 2020, čeprav je to, kaj naj bi sploh zares počel, določila šele na eni svojih zadnjih dopisnih sej. Domnevno je bil ustanovljen predvsem z namenom, da »usklajuje in pripravlja ukrepe institucij na državni ravni s področja demografske politike, ki vključujejo spodbujanje materinstva in očetovstva ter dvig rojstev«. Če povzamemo: poskrbel naj bi, da bi se uresničile preroške besede nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da bo Slovencev čez desetletje že tri milijone. Urad se je nato izkazal predvsem za odlagališče kadrov blizu SDS – med njimi tudi Aleša Primca, ki je bil v njem vodja sektorja za demografijo.

  • Luka Volk

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    Začetek cepljenja s četrtim odmerkom

    Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da se je število okužb z novim koronavirusom po Evropi v zadnjih šestih tednih kar potrojilo, in to kljub znatno manjšemu obsegu testiranj. V Evropi je bila zabeležena skoraj polovica vseh okužb po svetu, število bolnikov, ki so potrebni bolnišnične oskrbe, pa se je podvojilo. Po drugi strani smrtnost, čeprav na teden še vedno umre okoli tri tisoč ljudi, ostaja nizka, tako tudi zasedenost intenzivnih enot za covid-19. Ponovno porast okužb gre pripisati predvsem novim podrazličicam omikrona, trenutno še vedno prevladujoče različice novega koronavirusa, ki velja za manj nevarno od prejšnjih, vendar pa še vedno pomeni nevarnost za javno zdravje. Zato je že danes treba razmišljati o strategijah za prihajajočo jesen – poleg nošenja mask v zaprtih prostorih in prezračevanja bi na potek epidemije lahko ključno vplival pred kratkim odobren četrti odmerek cepiva proti covid-19.

  • Jure Trampuš

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Ministrstvo za resnico

    Ko se je pred približno pol leta med novinarji začela širiti informacija, da bo Uroš Urbanija, človek multipraktik, nekdanji poročevalec Družine iz Vatikana pa podjetni planšar z Velike planine, v vmesnem času tudi urednik na Nova24 ter nazadnje portparol vlade Janeza Janše, nekega dne postal še direktor TV Slovenija, se je vse skupaj zdelo kot neslana šala. Urbanija je še spomladi opravljal politično funkcijo, izčrpaval STA, pisal analize poročanja, ki niso imele nič z realnostjo, veliko pa s politiko, zaradi njega so v Slovenijo na posebno misijo prišli evropski poslanci.

  • Luka Volk

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    »Bolje je biti previden kot upati, da ne bo tako hudo«

    Strokovnjak za infekcijske bolezni dr. Andrej Trampuž zadnja leta vodi infekcijski oddelek v največji in najprestižnejši evropski bolnišnici Charité v Berlinu. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj nas čaka jeseni.

  • Luka Volk

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Farizejstvo krščanskih demokratov

    Ustavno sodišče je odločilo, da je veljavna zakonska ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, protiustavna. Državnemu zboru je bil odrejen polletni rok, v katerem mora pripraviti primerno zakonodajno podlago, ki bo neustavnost odpravila, do takrat pa velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko partnerja v partnerski zvezi posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

  • Izak Košir

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    Petka za vse

    V Osnovni šoli Borovje v Zagrebu je učiteljica biologije vsem učencem od petega do osmega razreda zaključila odlično oceno. V šoli njeno ravnanje razumejo kot izraz nezadovoljstva s pritiski staršev. Omenjena učiteljica svoje odločitve za medije ni pojasnila, se je pa za hrvaško televizijo RTL odzvala ravnateljica šole Branka Štefok Boradžija. »Ne moremo reči, da to podpiramo, vsekakor pa razumemo učiteljičino ravnanje. Ne morem in ne želim govoriti v njenem imenu, ampak brez dvoma razumem ta izraz nezadovoljstva in razočaranja nad sistemom ocenjevanja,« je dejala. Željko Stipić, predsednik sindikata zaposlenih v šolstvu Preporod, pa se z učiteljičinim ravnanjem strinja. »Če bi vprašali mene, bi postala osebnost leta, zelo verjetno pa bo dobila opomin, kazen. Razmere so takšne, da ima odlično oceno 90 odstotkov učencev, tu pa gre za 100 odstotkov. Razlika ni velika. Teh 100 odstotkov je sporočilo, da je 90, 80 ali 70 odstotkov groza. Pogosta groza v naših šolah,« je dejal. Z odličnim uspehom na Hrvaškem osnovno šolo konča 60 odstotkov učencev, v srednjih šolah pa je delež odličnjakov 26-odsoten.

  • Monika Weiss

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Aroganca okoljskega ministrstva

    Štiri leta po vložitvi zahteve po presoji je ustavno sodišče na začetku julija potrdilo: uredba, ki ureja hrup v okolju, je v neskladju z ustavo, saj javnost ni bila ustrezno oziroma učinkovito vključena v postopek priprave in sprejetja uredbe.

  • STA

    22. 7. 2022  |  Politika

    »Ali bomo še naprej prodajali orožje? Seveda ga bomo.«

    Srbija bo še naprej prodajala orožje tam, kjer je mogoče in v skladu z mednarodnimi predpisi, saj gre za preživetje države, je po strmoglavljenju ukrajinskega letala s srbskim orožjem v Grčiji po poročanju srbske tiskovne agencija Beta dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Atene zaradi strmoglavljenja letala še čakajo na pojasnila iz Beograda.

  • STA

    22. 7. 2022  |  Svet

    Rusija dodala Slovenijo na seznam neprijateljskih držav

    Rusija je danes Slovenijo dodala na seznam držav, ki izvajajo neprijateljska dejanja do ruskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini. Uvrstitev na seznam pomeni, da Slovenija ne bo mogla več najemati ljudi za delo na svojih diplomatskih predstavništvih v Rusiji, piše ruska tiskovna agencija Tass.

  • Monika Weiss

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Sežigalnica za vsaj 30 let

    Ljubljana leži v kotlini, ta njena naravna danost pa je tudi glavni razlog, da ne glede na morebitni trud ostaja ena od evropskih prestolnic z najslabšo kakovostjo zraka. To ni natolcevanje, kot je v preteklih dneh poskušal predstaviti ljubljanski župan Zoran Janković, ampak dejstvo, ki ga potrjujejo vse relevantne institucije: tako kažejo podatki slovenske agencije in evropske agencije za okolje. In prav to dejstvo je okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri umeščanju kakršnekoli tehnologije, ki povzroča dodatno onesnaževanje, v mesto. Sežigalnica odpadkov, ki jo želi v tej kotlini zgraditi mestna oblast, bo torej avtomatično, tudi ob najboljših tehnoloških rešitvah, proizvedla dodatne izpuste. Če bo zgrajena, bo v uporabi vsaj naslednjih 30 let. A ne samo to: s tem, ko sežiganje odpadkov postane poslovna dejavnost mesta, avtomatično postane ključen cilj zagotoviti zadosti in vse več smeti – ne pa proizvesti vse manj ali celo nič smeti. Le tako namreč dobi investicija tudi poslovno smisel.

  • STA

    22. 7. 2022  |  Družba

    Sindikat Mladi plus Wolt in Glovo poziva k dialogu in spoštovanju zakonov

    Sindikat Mladi plus ob poslabšanju delovnih razmer dostavljalcev hrane pri platformnih podjetjih ministrstvo za delo poziva k takojšni pripravi zakonodaje, ki bo tem delavcem zagotovila osnovne delavske in socialne pravice, podjetji Wolt in Glovo pa k dialogu in spoštovanju zakonov. "Kurirji delajo v neznosnih razmerah," je dejala Tea Jarc.

  • Vasja Jager

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Družba

    Za spremembo pritisni zeleni gumb

    Ko je marca 2019 na tisoče mladih po vsej Sloveniji šlo na ulice in zahtevalo konkretne ukrepe za zavarovanje izropanega, uničenega, razvrednotenega okolja, je prišlo do zgodovinskega preloma. Vse do tedaj je namreč veljalo, da se mlade generacije ne zanimajo za širšo družbeno stvarnost, ta naj bi bila preveč kompleksna in preveč kruta zanje. Potem pa so osnovnošolci, dijaki in študenti s transparenti in piščalkami privršali nad trge in ulice slovenskih mest in postali spoštovanja vredna družbena sila. Kljub temu je marsikateri cinik verjel, da gre zgolj za preblisk in modno muho, ki ne bo prinesla spremembe – toda mladi so ostali trdno odločeni, da bodo iztrgali svojo prihodnost iz rok okostenelih, pogoltnih, paničnih in izgubljenih družbenih elit, ki so skoraj že uničile planet. Posledice te odločenosti sedaj postajajo jasno vidne; ena izmed njih je okoljevarstvena aplikacija GreenButton Journey, ki so jo razvili mladi za mlade.

  • Monika Weiss

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Politika

    Janševa vlada je določila merila za gradnjo sežigalnic, ki nimajo ekoloških temeljev

    Ključni razlog za navdušenje mestnih oblasti nad gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani je bila uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki je nastala pod bivšim ministrom za okolje Andrejem Vizjakom oziroma njegovim piscem zakonodaje Senkom Pličaničem.

  • STA

    22. 7. 2022  |  Družba

    FOTO: Za gasilci na Krasu težka noč ...

    Za vse, ki se spopadajo s požarom na goriškem delu Krasa, je težka noč. Kot je zjutraj povedal nočni vodja intervencije Stanko Močnik, je gorelo na več lokacijah, pojavljala pa so se še nova žarišča. Ob velikih naporih pa so požarišča vendarle uspeli ohraniti pod nadzorom.

  • Ko udari Amerika

    Prejšnjo sredo se je na televizijski mreži CNN zgodilo nekaj nenavadno presenetljivo šokantnega. Jake Tapper, zmerno liberalni voditelj, je intervjuval Johna Boltona, konservativnega hardlinerja, nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost. In ker v kongresu ravno poteka preiskava napada na Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, in ker ni več nobena skrivnost, da je šlo za poskus državnega udara, ki ga je podžigal in tako rekoč terjal Donald Trump, sta skočila tudi tja, toda Bolton je hitro opozoril, da napad na Kapitol ni bil poskus državnega udara, ker Trump česa takega sploh ni sposoben – misli le nase, skače od ene ideje k drugi, blodi in blebeta, ničesar zares ne razvije in ničemur se zares ne posveti. Jake Tapper se je sarkastično nasmehnil, rekoč: »Saj ti ni treba biti briljanten, da bi ti državni udar uspel,« toda Bolton je hitro dodal, da se s tem ne strinja, ter se obenem z iskro v očeh in nasmeškom na licih pohvalil, da je sam »pomagal načrtovati državne udare, ne tu, ampak, saj veste, drugod,« zato ve, da »je v to treba vložiti veliko dela«. Tega – »skrbnega načrtovanja državnega udara« – pa pri Trumpu ni bilo. Ni dovolj kompetenten. Ne zna. Ne ljubi se mu delati. Ko ga je Tapper pozval, naj pove kaj več o državnih udarih, ki jih je pomagal načrtovati, je odvrnil, da ne bo šel v podrobnosti (»Nekateri so uspeli, drugi ne«), a njegov obraz je prešerno in samozadovoljno žarel – Trump mu ne seže do popka. Bolton je hotel biti zunanji minister, a Trump ga je zavrnil – ker so mu šli na živce njegovi mrožasti brki.