• DK

    25. 6. 2022  |  Kultura

    Čarovniška dvojčka

    V UGM Studiu Maribor je do 2. julija na ogled razstava Alena in Robija Predaniča z naslovom The Witch Twins. Dvojčka Predanič ustvarjata svetove, ujete v gibanju ali sliki, v katerih sama prevzemata glavni vlogi – pred in za objektivom. Sta performans umetnika, videasta, kostumografa, fotografa, rekviziterja, vizažista, scenografa, režiserja, montažerja, modela in igralca.

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    »Temačna stran ne bo zmagala«

    V ponedeljek je bil vroč dan, suh, naporen, zlasti v centru Ljubljane, kjer se je začel segrevati še beton. Neprijetno je bilo. In neprijetno je bilo tudi opazovati, kar se je dogajalo na Kolodvorski, predvsem na TV Slovenija in v uredništvu informativnega programa. Neprijetno zato, ker vodenje tega javnega zavoda v zadnji polovici leta, v resnici pa že prej, nima nič skupnega z opravljanjem javne službe. Je pa zato bližje politikantstvu, diletantizmu in primitivizmu – in to ne novinarjev, ne ustvarjalcev programskih vsebin, ne produkcijskih delavcev, pač pa tistih, ki ta sistem vodijo. Informativni program najpomembnejše medijske hiše v Sloveniji, edine, ki je z zakonom določena za zaveznika javnosti, se ruši v prah. To vedo vsi, odgovorni pa s prstom kažejo na druge. Odgovorni so programski svetniki, vodstvena ekipa, ki jo je okoli sebe zbral generalni direktor Andrej Grah Whatmough, odgovorna je tudi urednica informativnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik. Vseeno jim je za javnost. Zapišimo natančneje: ker se javnosti bojijo, ker vedo, da nimajo prav, jo želijo oslabiti; v družbi, kjer javnost ne obstaja, politika namreč lažje uresničuje svoje interese.

  • Uredništvo

    25. 6. 2022  |  Kultura

    Portorož in Piran v znamenju jazza

    Od 29. junija do 2. julija bo b Avitoriju Portorož in Gledališču Tartini Piran potekal Jazz festival Piran/Portorož, ki ga je Avditorij Portorož ob svoji 50-letnici zasnoval skupaj z uveljavljenim glasbenim poznavalcem Branetom Rončelom. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili osmim vrhunskim svetovnim interpretom jazza, funka, bossa nove, afriškega jazza in popularne brazilske glasbe.

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Preverjeni kader

    Drago Zadergal je že več let član Državne volilne komisije. Je pravnik, nekdanji študentski funkcionar, ki je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, po nekaterih podatkih pa naj bi bil tudi član te stranke. Nekoč je sodeloval na strankarskih športnih igrah. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, »da je pravi vojščak SDS, vseskozi čaka na navodila od centrale in jih potem uresničuje«. Še pred dvema mesecema, torej do aprilskih volitev, je delal v kabinetu Janeza Janše, pred 10 leti pa je bil na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV Slovenija.

  • STA

    24. 6. 2022  |  Družba

    Evropski parlament nagradil slovensko Pravno mrežo za varstvo demokracije

    Evropski parlament je danes razglasil dobitnike nagrad Državljan Evrope za leto 2022. Med 30 dobitniki iz 24 držav članic je tudi slovenska Pravna mreža za varstvo demokracije, ki s pravnimi mnenji, stališči in pozivi varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Dva leva

    Nacionalka na zrnu Graha

    Hja, nacionalka, javna RTV, ni in ne sme biti ponižana, vsega hudega vajena vlačuga, ampak mora biti nadvse občutljiva in razvajena kot Andersenova kraljična. Vsak, tudi najmanjši pritisk jo mora motiti. In na vsak pritisk se mora nemudoma in odločno odzvati. Pa naj pritiska drobcen Grah ali pač njegov gospodar. In nacionalka je doslej pritiske (preveč?) stoično prenašala. A sedaj je pet minut čez dvanajsto. Sedaj ni več poti nazaj. Čas vljudnosti, korektnosti se je iztekel. Rokavica je bila že zdavnaj vržena. Nacionalka jo je pozno pobrala. Zelo pozno, a ne prepozno. Bo pa odslej treba kazati mišice in uporabljati pesti. Iz ringa bo samo en partner v spopadu odšel pokončno, drugega bodo odnesli. O. K., zavedam se in sem že večkrat zapisal, da z varne pozicije, kakršno imam sam in mnogi drugi kritični ocenjevalci, ni težko biti pogumen in odločen ter kolektivu nacionalke očitati premajhno korajžo. A ko prideš v situacijo, v kakršno je kolektiv javne RTV pahnilo sedanje vodstvo hiše, ki ne premore tudi najmanjše moralne in strokovne integritete ter podpore kolektiva, je rokavico treba pobrati. Ni umika na rezervni položaj, ker tega ni več. Zdaj lahko kolektiv samo zmaga ali izgubi. Ali pa čaka, da kdo drug namesto njih in za njih izbori njihovo svobodo. In to potem zaračunava. Od sedanje oblasti se seveda pričakujejo radikalne spremembe formalnega ustroja javne hiše – to je navsezadnje predvolilna obljuba –, a ne bi bilo dobro čez mesece ugotoviti, da je politika odrešila javno televizijo pritiska politike. Zato se izredno mudi, da premagajo in naženejo sedanje spolitizirano vodstvo. Televizijo in celotno javno RTV morajo izpod okupatorja osvoboditi televizijci s pomočjo pritiska javnosti, še preden zakonodajna oblast oblikuje nov zakon.

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Kri ne pozna spolne usmerjenosti

    Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo.

  • Danes je nov dan

    24. 6. 2022  |  Družba

    Neskončna lahkost širjenja lažnih novic

    Lani poleti je Ustavno sodišče RS v dveh odločbah ugotovilo, da je 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) neskladen z ustavo, parlamentu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih. To se ni zgodilo, zato smo na Pravni mreži za varstvo demokracije skupaj s pravnimi strokovnjaki pripravili predlog sprememb in dopolnitev 39. člena ZNB, ki odpravlja protiustavno stanje, poleg tega pa v temelje upravljanja z epidemijo postavlja načela sorazmernosti, zakonitosti in delitve oblasti. 

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Diskriminatorni boni

    Prejšnji teden so zaživeli tako imenovani digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki jih lahko za nakup računalniške opreme izkoristijo učenci zadnje triade, dijaki in študenti. Na voljo naj bi bili tudi starejšim od 55 let, če bi prej opravili tečaj s področja digitalne pismenosti, vendar ta za zdaj še ni na voljo. Prejšnja vlada je za letos po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh zagotovila dovolj denarja zgolj za 5 tisoč tečajnih mest, čeprav je upravičencev, starejših od 55 let, kar 740 tisoč.

  • Monika Weiss

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Kakšen bo zeleni prehod?

    »Malo konkretnih odgovorov, precej političnega meglenja in izmikanja, a zagotovo se neka groba vizija nagiba k podnebno nevtralni družbi, kar je v naši politiki pozitivna novost, očitna pa je tudi pripravljenost na dialog, ki je bila pod prejšnjo oblastjo povsem nezamisljiva.« Tako bi lahko strnili mnenja okoljskih organizacij po pogovoru, ki so ga ta torek z novima ministroma, Bojanom Kumrom za infrastrukturo ter Urošem Brežanom za okolje in prostor, organizirali Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z okoljskimi organizacijami PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Focus.

  • Vasja Jager

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Dušebrižništvo

    Ko je pred slabima dvema tednoma novi minister za delo, socialo in družino Luka Mesec kot vodjo kabineta na zaupanje zaposlil Majo Tašner Vatovec, so se na vlado nemudoma usuli očitki o nadaljevanju nepotističnih in klitentelističnih praks, za katere se je sicer zavezala, da jih bo presekala. Maja Tašner Vatovec je namreč soproga poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, torej dolgoletnega poslanskega sodelavca in tudi prijatelja strankinega koordinatorja Luka Mesca.

  • Monika Weiss

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Sodniki iz Janševega predala

    Potem ko je predlog sklepa o imenovanjih dve leti ležal v predalu, je vlada Roberta Goloba prejšnji teden sklep le izvršila ter imenovala pet sodnic in sodnikov za nadomestne sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. To so Vasilka Sancin, Veronika Fikfak, Vesna Bergant Rakočević, Aleš Galič in Boštjan Zalar. Gre za sodnice in sodnike, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika – od leta 2016 je to Marko Bošnjak – pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju.

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Milijon evrov družinskemu podjetju soproge nekdanjega državnega sekretarja

    Janševa vlada je po volitvah, ko je opravljala tekoče posle, na predlog gospodarskega ministrstva projektu podjetja Roto Pavlinjek dodelila regionalno državno pomoč v višini skoraj milijon evrov. Roto Pavlinjek spada med podjetja skupine Roto, ki jih ima v lasti družina Pavlinjek. Med déležniki skupine Roto Group, ki ima v lasti 70 odstotkov omenjenega podjetja, je tudi Nuša Pavlinjek Slavinec s 24-odstotnim deležem skupine; je tudi direktorica podjetja Roto Slovenija. Gre za soprogo nekdanjega državnega sekretarja na šolskem ministrstvu Mitje Slavinca.

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Pokopališče kipov

    Aprila lani, ko je Brdo pri Kranju kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše, je iz Parka Brdo neznano kam izginil kip Tita. Delu Antuna Augustinčića so kmalu sledili drugi, dokler ni iz parka izginila kar celotna zbirka kipov na temo NOB, v park pa sta se naselila spomenik Demosu in kip Jožeta Pučnika. Kot so takrat zatrjevali v Javnem gospodarskem zavodu (JGZ) Brdo, so bili kipi potrebni obnovitvenih del, zaradi česar so bili začasno umaknjeni. Izginuli kipi so se nato, skoraj leto zatem, ko je s podstavka izginil prvi kip, znašli v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Vse skupaj je izvedel Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ga je postavila Janševa vlada. V Pivki je za kipe, umaknjene izpred oči javnosti, zasnoval novo postavitev, poimenovano Park revolucije.

  • Zala Kramperšek

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Vozniki iz skladišča groze

    Prejšnji teden so slovenski mediji objavili fotografijo klečečih mladih moških, ki v skladišču po turško sedijo na tleh, okoli vratu pa imajo privezane velike liste papirja s svojimi osebnimi podatki. Fotografija je bila posneta v Bangladešu, moški na fotografiji pa naj bi bili kandidati za voznike slovenskih prevozniških podjetij. Bangladeški šoferji v Sloveniji? Prizori kot v zaporu? Kaj se dogaja? Je to sploh mogoče – in predvsem zakonito? Fotografijo je medijem posredoval javnosti praktično neznani Neodvisni sindikat delavcev Slovenije (NSDS). Kot so pojasnili, je na njej prikazano izbiranje delovne sile za mesto voznikov v dveh srbskih in enem slovenskem avtoprevozniškem podjetju. Imena slednjega sindikat za zdaj še ne želi razkriti.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Ukrajinska pisma

    Javna pisma vladi o ukrajinski vojni dokazujejo, da je javnost živa in hoče na politiko vplivati. Dobro je tudi, da je oblast pisce teh pozivov povabila na posvet o krizi, ki pretresa svet in tudi nas v Sloveniji.

  • N'toko

    N'toko

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Marinblu svet

    »Prizori, ki jih vidite na fotografiji, niso tretji svet, ampak delavska realnost čisto blizu nas.« S temi besedami je bila Sloveniji v informativnem programu razodeta stiska delavcev podjetij Marinblu in Selea, siva podoba izčrpanih moških, ki spijo na jogijih pod skladiščnimi neonkami. »Delajo neprekinjeno tudi po 40 ur za mizerno plačilo, nadur jim ne izplačajo, ves čas jih snemajo kamere.« Prispevek še poudari škandaloznost tega ravnanja s selfiji šefa Šuštarja na čolnu in njegovimi grozilnimi sporočili delavcem. Takoj so sledili odzivi javnosti, politikov, podjetij – vsi so hiteli pred kamere izkazovat svojo ogorčenost. »Nedopustno je, da se takšne prakse pojavljajo v naši državi!« »To je kršenje osnovnih civilizacijskih norm!« Špar, ki je naročal ribe pri Marinbluju, je škandal spretno obrnil v svoj prid in pravičniško oznanil, da prekinjajo sodelovanje. Na GZS so ogorčeno povedali, da od delodajalcev pričakujejo »nadstandardno upravljanje človeških virov«. Inšpektorji so prihiteli na prizorišče in pravičniško zaplombirali obrat. Vsa država je združila moči, da ukroti zlikovce iz Kozine.

  • Splav Meduze

    Pa se za hip preselimo v pravi Gilead. Ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja je v Ameriki vse drgetalo, brbotalo, besnelo in jurišalo – to je bil čas kontrakulture, socialnega revolta in političnega protesta. Čas protivojnega gibanja, gibanja za črnske pravice, gibanja za pravice istospolnih in čas gibanja za ženske pravice. Ljudje so imeli dovolj vietnamske vojne, represije, tradicije, neenakosti. Ženske so diafragmo ali kontracepcijske tabletke dobile le, če so bile poročene. Ko so zanosile, niso več nikjer dobile dela. Kreditnih kartic niso mogle imeti na svoje ime, le na moževo. Če so bile posiljene, so jim rekli, da so same krive. In seveda – pravice do izbire niso imele. Splav je bil prepovedan.

  • Prvi vladni polom

    Vladna vrnitev v prihodnost glede regulacije cen goriv se je končala v popolnem kaosu na bencinskih črpalkah. Kupci so dan pred napovedano podražitvijo ostali brez goriva na skoraj vseh črpalkah v državi. Polom prvega resnega ukrepanja nove vlade je očiten. Odločilnih napak je bilo veliko, odgovornost pa ni zgolj vladna. Energetska kriza je posledica globalnih sprememb, od nevarnih geostrateških prerivanj do negotovega prehoda v brezogljično družbo. Visoke tržne cene energentov so zgolj posledica velikih eksperimentov in hipokrizije na energetskem področju. Inflacije zato ne bo mogoče hitro obiti, stagflaciji tudi ne ubežati. Zagotavljanje stabilne, ekonomsko znosne in ekološko sprejemljive energetske tranzicije postaja ključni izziv. Cene goriv danes razumemo kot predvsem redistribucijski problem, gre pa za dolgoročno realokacijo energetskih virov. To pa zahteva politično odgovornost in ekonomsko razvojno racionalnost. Črni ponedeljek 21. junija 2022 na bencinskih servisih v Sloveniji je zgolj znanilec teh zadreg.

  • Stanka Prodnik

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  TV

    Kaj je naslednja poteza Jadranke Rebernik in Andreja Graha Whatmougha? Mrk?

    »Nocoj ob 22.00 oddaje Odmevi ne bo na TV Slovenija 1. Razlog ni v tem, da je stavkajoči ne bi želeli pripraviti, pač pa zato, ker se je ’generalno vodstvo RTV Slovenija’ /.../ odločilo, da bo zaradi domnevne nevarnosti programske škode povzročilo prav to: programsko škodo, namreč. Namesto Odmevov boste gledali kratko informativno oddajo, ki je ne bomo mogli pripraviti siceršnji ustvarjalke in ustvarjalci te oddaje. Naš namen je bil /.../ pripraviti aktualno, obširno in poglobljeno oddajo z različnimi vsebinami. Gledalkam in gledalcem bi na kratko pojasnili, zakaj in za kaj stavkamo. Poročali bi o seji Programskega sveta RTV Slovenija /.../, pripravili intervju z morebitnim novim direktorjem/direktorico televizijskih programov /.../, pripravili bi politično soočenje predstavnikov parlamentarnih strank o predlaganih spremembah zakonov, ki urejujejo delo RTV Slovenija in medijev. Objavili bi tudi ekskluzivni intervju s predsednikom Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksandrom Čeferinom, ki je /.../ zagotovo ta čas najvplivnejši slovenski državljan. Vprašali bi ga, kako pojasnjuje družbeno odgovornost, ki je eden izmed stebrov njegove organizacije, kakšne so podobnosti in razlike med evropskim modelom športa in vlogo javnih radiotelevizij na naši celini. /.../ In seveda, kako (tudi) kot pravnik in odvetnik razume svobodo, avtonomijo in odgovornost novinarstva. Intervjuja ne bo, ker je snemanje odgovorna urednica danes dopoldne izrecno prepovedala. Skratka, 20. junija 2022 odgovorna oseba na javni RTV sredi (demokratične) Evrope prepove in /.../ prepreči izvedbo ekskluzivnega intervjuja z osebnostjo svetovnega formata, ki je ne moremo gostiti vsak dan. Na aktualno temo. V njegovi lastni domovini. Ker seveda gre za predsednika pomembne mednarodne organizacije (in po funkciji tudi podpredsednika svetovne nogometne zveze FIFA), to ni ostalo neopaženo. Žal te in take oddaje, kakršno smo snovali, danes ne bo na spregled, in to samo zato ne, ker so se ’odgovorni’ odločili v škodo gledalk in gledalcev ter ustanove, ki naj bi jo vodili in branili. Že mogoče, da je prav današnje črtanje Odmevov ’v korist’ kratke oddaje najbolj nazoren dokaz, koliko je ’odgovornim’ mar za gledalke in gledalcev ter javni interes, ki je temelj poslanstva RTV Slovenija. Kako se v bistvu požvižgajo na odgovornost, ki jo vsi imamo do plačnic in plačnikov RTV-prispevka. Nocoj je jasno na ogled, kdo ni zavezan profesionalnosti, avtonomiji poročanja in kdo ni za kulturno soočanje različnih mnenj. Nazorno bo vidno, kdo je danes povzročil programsko škodo. In ne samo danes. Kdo jo povzroča že dlje časa. Cilj je uničenje ene ključnih družbenih medijskih in kulturnih institucij slovenske družbe in države. Zaradi posebnih (in morda celo osebnih) interesov, zaradi mržnje do odprtega, odkritega, kritičnega ter kulturnega in predvsem demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu.«

  • Vse je resnično, nič ni dovoljeno

    Čeprav najznamenitejši citat iz Bartolovega slovitega romana Alamut pravi, »nič ni resnično, vse je dovoljeno«, se ta zares ne ujema z Laibachovim najnovejšim projektom – avantgardno simfonično interpretacijo Alamuta. Zasedba naj bi ga krstno izvedla v Teheranu, iranski prestolnici, kjer marsikaj ni dovoljeno; zlasti odkar je iranski predsedniški stol pred enim letom prevzel ultrakonservativni vodja Ebrahim Raisi. Novoizvoljena konservativna iranska vlada (in posledična neodzivnost novega iranskega ministrstva za zunanje zadeve) je le ena od številnih ovir, na katere je Laibach naletel pri kovanju načrtov za ambiciozni projekt, orkestralni koncert, ki naj bi ga – po prvotnih načrtih sprva v Teheranu, pozneje v Ljubljani – skupaj z Laibachom izvedel teheranski simfonični orkester in sloviti iranski dirigent Navid Gohari.

  • Plečnikov stadion jutri

    Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je bilo leto 2022 razglašeno za Plečnikovo leto. Hkrati teče že petnajsto leto, odkar je stadion za Bežigradom, kulturni spomenik državnega pomena in športno-rekreacijski prostor, zaprt in skrit za gradbiščne ograje javnosti nedostopen in prepuščen propadanju. Najlepši poklon pomembnemu jubileju velikega arhitekta bi bila nedvomno ponovna oživitev spomenika v njegovi izvirni podobi in namenu ter vrnitev stadiona za Bežigradom na zemljevid Plečnikove Ljubljane.

  • Nadvozi in podvozi

    Lani jeseni se je v medijih pojavila nenavadna novica, da ljubljanski prometni načrtovalci premlevajo idejo, da bi Vilharjevo cesto povezali s Šmartinsko cesto z viaduktom, ki bi potekal nad križiščem pri Situli. Prometna problematika te lokacije je sicer znana. V tem križišču nastajajo veliki zastoji, saj se tri pomembne ceste, poleg omenjenih še Topniška, iztečejo v ozek železniški podvoz pri Orto baru oziroma »pri Zmaju«, kot ga poznajo nekoliko starejši Ljubljančani. Znano je tudi, da se vzdolž Vilharjeve napoveduje več novogradenj, ki bodo prometni pritisk na to križišče še povečale. Pa vendarle: cestni viadukt sredi mesta zveni kot ideja iz časov mrzlične gradnje megalomanske cestne infrastrukture, ki je zahodni svet zajela v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Zaradi destrukcije mestnega prostora in tam živečih skupnosti, ki so jo cestni mastodonti skoraj brez izjeme povzročili v svoji okolici, jih je vedno spremljal velik odpor javnosti. Poleg tega se je kmalu pokazalo, da prometnega problema sploh niso rešili, ampak na daljši rok celo poslabšali. Bili so tudi cokla za razvoj vseh območij v svoji neposredni bližini, ki so prostorsko degradirala in se iz tega nikoli niso zadovoljivo rešila. Ogromne betonske infrastrukture se tudi ni lahko znebiti, kjer pa jim jo je vendarle uspelo odstraniti, so pogosto nastali nadvse priljubljeni javni prostori. Še najbolje so jo odnesli tam, kjer je sploh nikoli niso zgradili – marsikje so namreč že prvi dokončani odseki povzročili tolikšno javno ogorčenje, da so nadaljnjo gradnjo opustili, čeprav so bile načrtovane še obsežne investicije. Napredno razmišljujoča mesta, ki kotirajo visoko na lestvicah kakovosti življenja, že dolgo raje prednostno vlagajo v razvoj javnega prometa, kolesarstva in do pešca prijaznih ureditev.

  • Vesna Teržan

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura

    Oblikovalec, ki je uporabnim predmetom dal popolno obliko

    Oblika je popolna le takrat, ko sledi osnovni rabi predmeta. Italijanski oblikovalec Enzo Mari sploh ni stremel predvsem k popolnosti svojih oblikovalskih predmetov, bolj mu je šlo za jasnost, enostavnost in predvsem za socialni vidik, da bi bili njegovi izdelki cenovno dostopni vsem. Bil je oblikovalec, ki je delal za industrijo in za kapitalistični sistem ter ga hkrati poskušal spodkopati in mu nastaviti pasti. Veljal je za večnega upornika in je s svojo ostro kritiko ter tudi z delovanjem poskušal kapitalistični sistem spremeniti prav znotraj njegovega produkcijskega ustroja. V tem ni uspel, a je postal legenda italijanskega industrijskega in produktnega oblikovanja. Ni hotel biti zvezda, temu se je upiral, vendar je bil preveč pomemben ustvarjalec, da bi se lahko skril v anonimnost. S svojimi dejanji, deli in načinom razmišljanja je vplival na posameznike številnih generacij oblikovalcev po vsem svetu. Tako je nehote postal tudi velika osebnost svetovnega oblikovanja. Enzo Mari pa ni bil le oblikovalec uporabnih predmetov, bil je umetnik, mislec, aktivni državljan z jasnimi političnimi stališči. Drobec njegove ustvarjalnosti lahko zdaj vidimo tudi na 27. bienalu oblikovanja (BIO 27) v Ljubljani.

  • Damjana Kolar

    24. 6. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, katere dogodke smo za vas izbrali ta teden.

  • STA

    23. 6. 2022  |  Svet

    Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk za članstvo v EU

    Voditelji članic Evropske unije so danes na vrhu v Bruslju Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk za članstvo v EU, je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dodal je, da gre za zgodovinski trenutek.

  • Strelovod za seksiste

    Po petkovi državni proslavi ob dnevu državnosti je bilo v medijih in na družabnih omrežjih mogoče brati le še o »bizarnem hollywoodskem prihodu« in »nespoštljivi obleki« predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki »misli, da je filmska zvezda, državna proslava pa rdeča preproga v Cannesu«. Član SDS Davorin Kopše je tvitnil, da za predsednico ni mogoče dati roke v ogenj, da je pri zdravi pameti in da ni pod vplivom prepovedanih substanc …

  • Uredništvo

    24. 6. 2022  |  Politika

    »Janša lahko zagreši največje korupcijsko dejanje, pa ne bo izgubil podpore«

    "Ko levo liberalne stranke ne opravijo svoje naloge, se pojavi kaos. Vemo, da lahko Janša zagreši največje korupcijsko dejanje, pa ne bo izgubil podpore. Janšo lahko kritiziramo 24 ur na dan, pa to ne pomaga, ker ni on glavni akter. Glavni akter je liberalna sredina, ki mora nekaj ustreznega ponudit, sicer se v tej praznini pojavi populizem."

  • Uredništvo

    23. 6. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: PRIVATIZACIJA ZDRAVSTVA

    Jutri izide nova Mladina! Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. Več o privatizaciji zdravstva in tem, da je pacient na drugem mestu, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 24. junija, dalje. #Mladina25