N'toko

N'toko

  • N'toko

    N'toko

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Saj veste, da je v slovenskih rekah in gozdovih umrlo več beguncev kot v beloruskih?

    Zadnje tedne je bil pogled slovenskih medijev znova usmerjen v tragične podobe begunskih množic. Politiki spet paničarijo o migrantski krizi, desničarji kričijo o koncu evropske civilizacije, humanitarne organizacije zbirajo topla oblačila. Koliko let je že, odkar so se nam begunci nazadnje zdeli vredni pozornosti? Zakaj so se nenadoma vrnili na naslovnice? In zakaj se je to zgodilo v oddaljeni Belorusiji, ki je vse prej kot vroča destinacija za begunce? Ta vprašanja si velja postaviti predvsem zato, ker je Slovenija že leta v neposrednem stiku z večjo begunsko krizo kot Belorusija, a se ta tema nikoli ne prebije na radar kakega urednika.

  • N'toko

    N'toko

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Žive meje

    Stroka in politika

    Prejšnji petek smo nestrpno čakali tiskovno konferenco, na kateri naj bi nam vlada razodela, kako bo ob tokratni porasti okužb posegla v naša življenja. Na eni strani se je postavljalo vprašanje, ali nas bo spet zaprla, na drugi pa, ali bo pustila zdravstvene delavce na cedilu in še več bolnikov obsodila na smrt. Družbo je razganjalo od napetosti, ki se je z zamikanjem tiskovke v vse poznejše ure le še povečevala. Že v predhodnih dneh je bilo jasno, da sta vlada in strokovna skupina razklani glede vprašanja lockdowna, na Brdu pa se je očitno odvijal končni spopad. Po šesturnem zamiku je pred kamere končno stopila strokovna ekipa, ki je na obrazih nosila svoj poraz. Zrecitirala je nekaj manjših zaostritev ukrepov, očitno pa vlada njihovih groženj ni vzela dovolj resno, da bi zapirala družbo. Vladnih predstavnikov pred kamerami kljub napovedim ni bilo, s čimer so še poglobili javno percepcijo, da sta politika in stroka vsaka na svojem bregu.

  • N'toko

    N'toko

    22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Žive meje

    Zatišje pred viharjem

    Cene goriva in energije letijo v nebo. Za liter dizla je treba odšteti skoraj tretjino več kot pred enim letom, kmalu bo tako tudi z elektriko. To za sabo vleče cene hrane in drugih nujnih potrebščin – kruh, mleko, jajca, meso in sadje so vsak dan dražji. A to še ni vse: te dni smo priča prizorom stotin kontejnerskih ladij, ki natovorjene stojijo v pristaniščih, nujnih izdelkov pa primanjkuje. V Nemčiji zaradi tega zapirajo tovarne avtomobilski giganti, pri nas je Revoz že odpustil 350 delavcev zaradi zastoja v proizvodnji. Ne vem, kako naj si te kolosalne spremembe tolmačim drugače kot znake krize. Vsakemu laiku, ki je v zadnjem mesecu opazoval cene ogrevanja, prevoza ali nepremičnin, je jasno, da bo to zimo nekaj počilo.

  • N'toko

    N'toko

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Žive meje

    Kaznovalci

    V zadnjih letih smo od ameriških protestnikov gibanja Black Lives Matter neštetokrat slišali opazko, da se policija v njihovih lastnih mestih obnaša kot okupacijska vojska. Tudi zunanji obiskovalci se težko izognemo temu občutku, saj je v mestih po ZDA policija vseprisotna in bistveno bolj oborožena kot pri nas (velik del opreme je nekoč dejansko služil vojski pri okupacijah tujih držav). Policisti so pogosto arogantni do ljudi, uživajo v vzbujanju strahu, z največjo lahkotnostjo koga vržejo na havbo, zvijejo kak komolec, spustijo v zrak solzivec ali metek. Taktika zastraševanja prebivalstva z nasiljem, značilna za okupacije Afganistana in Iraka, se očitno seli nazaj v domovino. Mnogi policisti se identificirajo z vojaki na frontah oziroma njihovimi popkulturnimi upodobitvami – posebno pri srcu jim je lik vigilantskega veterana, ki se ne meni za pravila in neusmiljeno deli Pravico na ulici. Ta kultura je v Trumpovi dobi postala stvar ponosa – vse pogosteje se nasilni policisti vidijo kot nerazumljeni domoljubi, ki jih liberalna družba ne ceni dovolj. Za svojega so vzeli simbol lobanje z uniforme stripovskega antijunaka Punisherja.

  • N'toko

    N'toko

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Žive meje

    Avtomobilski protesti

    Sreda, 15. septembra, je v antijanšistične proteste prinesla prelom. Po več kot 70 kolesarskih srečanjih pred parlamentom, ki so kljub občudovanja vredni vztrajnosti in številnosti vendarle postali predvidljiv in za oblast varen teatrski nastop vedno istih akterjev, se je prejšnji teden znova zgodilo nekaj, kar lahko opišemo le kot spontana ljudska vstaja. Vsi kazalniki so tu: sprožila jo je nepredvidljiva in nelogična okoliščina (vlogo, ki so jo leta 2012 odigrali radarji, so tokrat prevzeli pogoji PCT – predvsem na bencinskih črpalkah), sestavljala jo je množica ideološko raznolikih ljudi brez zvestobe tej ali oni politični opciji, organizatorjem je hitro pobegnila z vajeti v nepredvidljivo razbijanje, povrh vsega pa je naletela na nesorazmerno nasilen odgovor policije in zgražanje vseh strank. Ta nepričakovani preobrat od kolesarskih k »avtomobilskim« protestom je na Facebooku še najbolj posrečeno zajela raziskovalka Eva Matjaž: »Slovencu nastav radar al pa mu zapri pumpo pa bo končno revolucija. Kakšna kolesa, pod Alpami je avto kralj!« Organizirano antijanšistično levico so protesti presenetili in večina njenih glasov je storila vse, da bi se od sredinega dogajanja distancirala. Najbolj razsvetljeni umi naše dežele so kar tekmovali, kdo se bo bolj ponorčeval iz »anticepilskih lunatikov«, kdo bo dokazal, da je bilo »vse zrežirano od zgoraj« ali da so bili tam »najeti nasilneži«. In nedvomno je za vse to mogoče najti dokaze. Toda po dveh letih neuspešnega »padanja vlade« in neskončnih debatah o tem, zakaj petkovi protesti ne pritegnejo ljudi zunaj mehurčka univerzitetno izobraženih prebivalcev Ljubljane, se s takšno razlago ne bi smel zadovoljiti noben antijanšist. Pred parlament so končno prišli tisti »navadni ljudje«, o katerih ves čas govorimo na levici – ljudje, ki jih politika sicer ne zanima in so odtujeni od institucij. Seveda za organizacijo stojijo politični povzpetniki, a množica pred parlamentom je daleč presegla krog anticepilske strančice Resni.ca – če kaj, poskuša njen vodja Stevanović oportunistično slediti raji, ne pa obratno. Namesto iskanja zarot bi bilo bolj produktivno poiskati odgovor, zakaj so po vsem hudem v zadnjih dveh letih te ljudi na ulice spravili prav PCT-pogoji.

  • N'toko

    N'toko

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Žive meje

    Svobodni v katastrofi

    Da se bo virus jeseni vrnil, smo vedeli že dolgo. Pravzaprav imamo po dveh letih korone v Evropi že ponotranjen epidemiološki urnik: slabi zimski sliki sledijo ostri državni ukrepi zapiranja, da se lahko poleti zažene turistična sezona, nato pa s plaž tesnobno spremljamo rast okužb do začetka šole. In zdaj smo spet tu – september je čas vsakodnevnega paničnega naštevanja novih ukrepov in birokratskega kaosa, čas dolgih seznamov navodil, izjem, podpravil in podizjem. In medtem ko se prebijamo skozi vladne izreke in v njih iščemo cakice, s katerimi bi se izognili tej ali oni nevšečnosti, iznenada prileti krizno zaprtje javnega življenja. Čeprav iz naraščajočih številk vsi vemo, da prihaja izredno stanje, se prav do tistega trenutka obnašamo, kot da se bo vse nekako samo rešilo. In čeprav je prav vsota neukrepanj tista, ki neizogibno pelje v izredno stanje, smo povsem nemočni, da bi ravnali drugače. To je pač evropska strategija »življenja z virusom«.

  • N'toko

    N'toko

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Žive meje

    Naši dobri nameni

    V dnevih po spektakularnem pohodu talibov je javnost znova uzrla veliko prevaro, ki se skriva pod zastavo »demokracije in človekovih pravic«. Vsakomur, ki je gledal množice obupanih beguncev, kako se oprijemajo letalskih kril na kabulskem letališču, je postalo jasno, da so nam o Afganistanu lagali – invazija ni prinesla nobenega napredka, stabilnosti ali varnosti. Ne tam ne tukaj. Vojna proti terorju, ki je zaznamovala zadnja dva desetletja svetovne politike, se je znova pokazala kot farsa. Kljub temu pa v teh dneh nismo doživeli soočenja s to bolečo resnico. Vsaj ne v uradnih medijih. Nismo slišali ne zahtev po obratu v zunanji politiki ne po kaznovanju odgovornih. Novinarji in komentatorji so zgolj v prazno ponavljali vprašanje »Kaj je šlo narobe?« in čakali, da funkcionarji uskladijo zgodbe.

  • N'toko

    N'toko

    13. 8. 2021  |  Mladina 32  |  Žive meje

    Imamo Tokio

    Ko je pred desetimi leti umrl Kim Džong Il, smo v Evropi zmedeno gledali posnetke objokanih prebivalcev Severne Koreje. Nismo vedeli, kaj bi si mislili ob prizorih TV-voditeljev, učiteljev in funkcionarjev, ki se pridružujejo uličnim množicam v krčih histeričnega joka. Nekoliko starejša generacija se spominja še bolj konfuznih prizorov s pogreba ajatole Rukolaha Homeinija, ko je 10-milijonska horda od žalovanja poblaznelih Irancev dobesedno iztrgala truplo ljubljenega vodje iz krste. Novinarji, birokrati in vojaki so skupaj z množico padali v trans … celotni državni aparat je imel čustveni zlom! Na takšno kolektivno narodno histerijo se lahko zunanji opazovalci odzovemo le s posmehom in pomilovanjem: »Poglej te zmanipulirane ljudi! Njihova država je v razsulu, oni pa morajo sodelovati v tem režimskem šovu!« Nikoli se ne bi mogli vživeti v njih, nikoli sploh ne bi pomislili, da ta izkaz čustev poganja karkoli drugega kot vladna prisila. A med olimpijskimi igrami v Tokiu smo končno doživeli, kako je biti del ljudstva, ki verjame. Ki se stoodstotno poistoveti s svojimi predstavniki, ki njihove zmage in poraze občuti kot svoje, ki je prepričano o njihovem poslanstvu in zgodovinski vlogi. Slovenija je za nekaj tednov postala Severna Koreja in bilo je prečudovito.

  • N'toko

    N'toko

    30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Žive meje

    Kult človekovih pravic

    Diplomatski spori, ki jih sprožajo Janševe sporadične izjave, imajo vse krajše medijsko življenje. Najbrž smo prezasičeni s kaosom vladnih afer, ki z redkimi izjemami ostajajo na naslovnicah le dan ali dva. Mediji povzamemo sporne izjave, citiramo nekaj zgroženih odzivov ter se v lovu na pozornost premaknemo na naslednji sporni tvit. Po enakem tekočem traku je šla tudi Janševa nedavna obsodba iranskih političnih pobojev iz leta 1988, za kar je posredno obtožil novega predsednika Ebrahima Raisija. Še ena čudaška izjava, ki je sprožila vsesplošno diplomatsko ogorčenje, nato pa v dveh dneh potihnila … A če bi bili pozorni, bi lahko iz Janševe avanture v iransko notranjo politiko iztisnili precej več viralnosti. Mediji so žal vsi po vrsti spregledali najbolj fascinanten, pravzaprav edini res zanimiv del novice: to ni Janševa izjava, ampak dejstvo, da jo je izrekel na letnem srečanju Mudžahedin-e-Kalk (MEK) – teroristične »islamsko-marksistične« sekte, ki deluje iz vojaškega oporišča v Albaniji. Celo po opozorilu poslancev evropske S&D so novinarji konferenco še naprej opisovali kot navadno »srečanje iranske diaspore«, niti en medij pa se ni vprašal, kako se je naš premier znašel med mudžahidi.

  • N'toko

    N'toko

    16. 7. 2021  |  Mladina 28  |  Žive meje

    Kdo se boji evroskeptikov?

    Slovensko predsedovanje EU se začenja s pričakovano bizarnim resničnostnim šovom. Gledamo družinsko srečanje, na katerem se sprti žlahtniki potegujejo za pozornost, izkopavajo stare zamere in užaljeno odhajajo domov. Janša predvaja videoposnetke iz svoje čudaške zbirke in razlaga najnovejše udbomafijske teorije, Hojs noče zaostajati in nekoga ozmerja s svinjo, socialdemokratski poslanci se v odziv kot lačni otroci z Unicefovih plakatov stegujejo proti kameram in objokujejo uničevanje družbenih norm. Vsi ponavljajo iste jokave govore. Vedeli smo, da bo tako. Gre za tisočkrat videni medijski šov evropskih poslancev, v katerem se uprizarjajo »spopadi vrednot« in »trčenje ideologij«. Šov lahko deluje spontan, a v svoji bizarni kaotičnosti občinstvu vendarle postreže z jasno in vnaprej določeno narativo: »V Evropi se spopadajo evrokrati in evroskeptiki, zagovorniki reda in agenti kaosa, odgovorni zahodnjaki in uporniki iz periferije!« Šov na Brdu daje politikom priložnost, da se znova razvrstijo v svoje priljubljene vloge.

  • N'toko

    N'toko

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Žive meje

    Jugofuturizem

    Večino mojega življenja je bila Jugoslavija tabu. Odraščal sem v militantno protikomunistični družini, ob Rodetovih mašah v Kočevskem Rogu in Janševih Premikih. Jugo se je pri nas aktivno sovražilo, edina vez z njo so bili športni prenosi na HTV (jebiga, bili so boljši komentatorji) in romanja v Međugorje. Odsotnost jugonostalgije pa je obstala tudi kasneje, ko sem dorasel v levičarja. Med vstajami sem tako hitro opazil, kako zviška se je gledalo na protestnike z rdečimi zastavami (»totalitarni simboli!«) in OF ikonografijo (»to razdvaja ljudi!«). Desničarji se ne bi mogli bolj motiti, ko pravijo, da hoče slovenska levica obuditi Jugoslavijo. Nasprotno – samoupravljanje, neuvrščeni, Tito in Kardelj so domala izgnani iz socialističnih krogov, na njihovo mesto pa so kot vir inspiracije stopili varno oddaljeni junaki zahodnih levičarskih bojev.

  • N'toko

    N'toko

    18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Žive meje

    Veruj v panterja

    Zgodovinarja iz nemirnega polsna zbudi bolečina v prsih. Hropeč za zrakom odpre oči in se poskuša premakniti, a ga nekaj tišči na posteljo. Nenadoma nad seboj začuti živo prezenco in se zaveda – nekdo leži na njem! Še nekajkrat pomežikne in v temi se začne izrisovati podoba. Najprej živo rdeče oči in rogovi, okoli njih žilavo telo, pokrito s črno štrenasto dlako, konice se kot umetelno oblikovana trajna vrtinčijo proti nebu. Štiri tace se stegujejo od trupa s togostjo povoženega mačka, baročni fedrasti rep in rdeče nalakirani kremplji vlečejo vsaksebi, kot bi hoteli pobegniti s telesa.

  • N'toko

    N'toko

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Žive meje

    Vsi naši požari

    Po Roški cesti se vsako jutro vije dolga kolona vozil. Delavci se iz preplačanih garsonjer v Grosuplju, na Vrhniki, v Mengšu (oglaševali so jih kot »le skok do Ljubljane!«) vržejo v ljubljanske prometne zamaške, s stopali na sklopkah strmijo v oddaljeni semafor na križišču z Zaloško. »Še štiri zelene luči, pa sem čez, mogoče še tri, če se ti kreteni ne bi tako obirali …« Preden se končno prebijejo mimo Fabianijevega mostu, jim je Ljubljana izpila že vso voljo do življenja, šiht se pa še ni niti začel. Utrujajočo rutino z višine spremljajo kosovski gradbinci, ki do takrat že dve uri plezajo po gradbenih odrih Cukrarne – njih pripelje kombi iz samskega doma, še preden je gužva. Roška ulica je kletka, ki vsako jutro za nekaj časa zajame delavce sveta in poskrbi, da si gredo neskončno na živce. Skupaj so ujeti v »twilight zone« slovenskega zgodovinskega kiča med Kasarno in Cukrarno. Letos se je v deževnem aprilu, po petih mesecih lockdowna in jutranjega mraza, na pročelju Palače Cukrarna v okviru skupinske razstave znašlo umetniško delo Katharine Cibulka, katere osrednje sporočilo je bil napis »Dokler bo upanje, ki ga širimo, močnejše od strahu, s katerim se soočamo, bom feminist_ka«. Zdržal je komaj nekaj dni, preden ga je nekdo požgal.

  • N'toko

    N'toko

    21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Žive meje

    Slovenska razvojna pot

    Prejšnji teden smo bili priča uspešnim medijskim akcijam dveh zvezdniških poslovnežev. Ena se je odvila v ZDA, kjer se je tehnološki guru Elon Musk po letu piarovskih debaklov (strmoglavljenje njegovih raket, smrti v njegovih samovozečih vozilih, slabi tviti …) vrnil pod žaromete kot častni voditelj Saturday Night Live. Spodrsljaji so bili hitro pozabljeni in v seriji skečev je bil Musk znova prikazan kot tisti junaški »space cowboy«, ki bo rešil človeštvo. Druga medijska akcija pa je potekala v Sloveniji, kjer je prvak lahkega letalstva Ivo Boscarol po aferi s strmoglavljenim brezpilotnikom nad Irakom takoj dobil termin v oddaji Nedeljski gost, v kateri je odgovarjal na zahtevna novinarska vprašanja tipa »kaj moramo Slovenci storiti, da postanemo bolj podobni vam«. Ideološki aparat je na obeh straneh luže skrbno opravil svoje delo – Musk in Boscarol sta sočasno utrdila status oseb, o katerih v medijih ni mogoče slišali drugega kot slinasti piar.

  • N'toko

    N'toko

    7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Žive meje

    Hojsova enačba

    Bil sem na zasedanju ene izmed parlamentarnih komisij, kjer bi moral prebrati poročilo, moja pozornost pa je bila povsem drugje. Dve klopi pred menoj se je namreč namestil Aleš Hojs, in naj sem se še tako trudil ohraniti zbranost, mi njegova pojava ni dala miru. To je torej zloglasni Hojs? To je ta propagandni mastermind in šef represivnih organov? Ta nepočesana glava, ki nekaj metrov pred menoj štrli iz ponošenega rjavečega rekelca? Ti razdraženi škratovski ročici, ki vrtata po zbledeli rjavi aktovki, polni zmečkanih robcev, mask, papirjev? Deloval je kot popoln tujek – kot izgubljeni vzhodnoevropski trgovski potnik iz 80. let ali eden tistih sluzastih zasebnih detektivov iz ameriških serij, ki v umazanih kadilakih prežijo na bivše žene svojih klientov. In kot bi hotel še utrditi podobo neprijetnega vsiljivca, je z otročjo samovšečnostjo poniževal in blatil vse okoli sebe. Vem, da je nezrelo ocenjevati ljudi na podlagi njihove fizične pojavnosti, ampak ne morete v živo videti Hojsa in si ne postaviti vprašanja: »Kako, hudiča, se je pa to bitje znašlo v parlamentu?« In zakaj vsi poslanci, celo opozicijski, tako spoštljivo trpijo njegovo ropotanje? Mar ne opazijo, da ta človek ni resničen politik? Ali samo jaz vidim to prevaro?

  • N'toko

    N'toko

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Žive meje

    Življenje v imperiju

    Prebivalec Slovenije lahko vse življenje preživi v osrčju imperija, ne da bi to sploh opazil. Le kako bi vedel? Nikoli nismo imeli svojih kolonij, naši politiki se ne hvalijo z osvajanjem tujih ozemelj, slovenske zastave pa se po svetu dvigajo samo, ko naši športniki osvojijo kako medaljo. Smo državica, ki se briga zase. Kakšna je naša vloga pri upravljanju globalnega imperija ZDA in EU, izvemo le iz bežnih utrinkov – ko predsednik vlade tvitne nekaj v podporo bombnim napadom na neko oddaljeno državo, ko nam bežno omenijo, da bomo investirali nove milijarde v orožje, ko slišimo kaj o misijah naših vojakov v Afganistanu ali o vajah Nata pri Postojni ... Za trenutek se morda celo vprašamo, čemu je vse to namenjeno, in poslutimo, da smo del širšega mehanizma upravljanja populacij sveta, ampak vojaške teme redko ostanejo dolgo v medijih. Imperializem je za nas abstrakten akademski koncept, ne pa politična realnost. Če še povprečni Američan ne ve, da vsak mesec del svoje plače nameni brezpilotnim bombnikom nad Pakistanom, kako bi to šele vedel Slovenec?

  • N'toko

    N'toko

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Žive meje

    To zna še trajati

    Marca 2020 je bilo mogoče na vse to sranje s korono gledati kot na nekakšno avanturo – na kratko, sicer travmatično epizodo, po kateri se bodo stvari bolj ali manj vrnile v ustaljeni, četudi nekoliko predrugačen red. Komentatorji smo takrat zveneli kot vznemirjeni osnovnošolci, ki si ponoči na taborjenju ob svetlobi baterije delijo napete zgodbe, vedoč, da gredo čez dva dni domov. Objavljali smo dramatična razmišljanja o našem doživljanju epidemije s pretencioznimi naslovi (»Pisma iz karantene«, »Ljubezen v času korone«…), kot bi bili junaki iz romantičnih zgodovinskih romanov. In se nismo zavedali, kako patetično bo vse to zvenelo čez nekaj mesecev, ko bo vznemirljivost izpuhtela in bo ostalo samo še puščobno taborjenje – brez velikih zgodb in junaštev. Izkazalo se je, da korona ne prinaša bliskovite revolucije, ampak dolgo turobno medvladje. Neskončno sosledje tiskovnih konferenc, neuspešnih vladnih ukrepov, neuspešnih protestov, neuspešnih nezaupnic in interpelacij, ki jim sledijo novi neuspešni vladni ukrepi. In sčasoma se nam je posvetilo: nobenega preloma ne bo – to je že ustaljeni red. Ta večni polovični lockdown, ta neskončna tiskovka, to protestiranje brez katarze, ta klavrni tabor od države … to je naš novi dom.

  • N'toko

    N'toko

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Žive meje

    Zapomnimo si Pariz

    Vsi vladajoči razredi imajo svoje mite, olepšane verzije svojih zgodovinskih bojev in vladarjev. Pozitivni dosežki njihovih režimov se napihnejo v nebo, njihovi zločini pa zbledijo v ozadje. V Evropski uniji nam te mite pišejo kapitalisti, nesporni vladajoči razred zadnjih dveh stoletij. Njihova zgodovina nas uči, da se je modernost začela s francosko revolucijo, ko naj bi razsvetljeni kapitalisti strmoglavili monarhijo, ukinili privilegije plemstva ter ljudem podarili volilno pravico in svobodo izražanja. Stara Evropa plemičev in veleposestnikov je umrla in rodila se je današnja Evropa podjetnikov, odvetnikov in literatov. Francoska revolucija zato velja za veličastno spočetje demokracije, ki jo poveličujejo celo desničarji kova Žiga Turk: »Zapomnimo si Pariz leta 1789. Spomnimo se, kakšne standarde človekovih pravic, enakosti, svobode smo postavili v Evropi.«

  • N'toko

    N'toko

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Žive meje

    O ukradeni državi

    Ironija je hotela, da se okrogla obletnica samostojne Republike Slovenije zgodi ravno v letu, ko se ta kaže v svoji najbolj klavrni obliki. Politiki, ki želijo izvesti slovesne govore o velikih dosežkih osamosvojitve, morajo to početi v sterilnih praznih dvoranah, obdani z množico robocopov, nagovarjati pa morajo jezno ljudstvo, ki že četrti mesec živi pod policijsko uro in se spopada s hudo krizo. Tridesetletnica države ne bi mogla bolj sovpadati z njenim vidnim razpadanjem. In zato bo osamosvojitveni karneval letos potekal s še posebnim poudarkom na vprašanju, »kaj je šlo narobe«. Politiki, medijski komentatorji in ideologi obeh političnih polov imajo na srečo že od samega začetka na voljo enostaven odgovor: »Nekdo nam je ukradel državo!« Ideja o ukradeni državi je prisotna že od njenega rojstva – z njo ste verjetno odraščali, ne glede na to, ali je imel vaš oče na polici Kučanov Klan ali Laibachovo vinilko Opus Dei.

  • N'toko

    N'toko

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Žive meje

    Doba Karla Erjavca

    Ponedeljek, 15. februarja 2021, se ne bo z ničimer zapisal v zgodovino. Mnogi so že po dveh tednih pozabili na antiklimaktičen zaključek sage o nezaupnici, na koalicijo KUL in nesojenega mandatarja Karla Erjavca. Ko boste brali to kolumno, bo ideja o premieru Erjavcu najbrž le še megleni spomin, neka čudna fantazija, za katero niste povsem prepričani, ali je sploh kdaj bila mišljena resno. »Predsednik vlade Kah’l … ta bi bila hecna!« A naj protijanševska Slovenija še tako hiti pozabljati svoje nerodno epizodo z večnim ministrom, je bila ideja o Erjavcu kot rešitelju države še do 15. februarja mišljena povsem resno. Mediji so ji namenjali tisoče prispevkov, politiki in intelektualci so zanjo zastavljali svoja imena, aktivisti so bili zanjo aretirani in oglobljeni. Tudi sam sem potihem držal pesti zanj. Preden torej preženemo travmo 15. februarja v kolektivno podzavest, se velja še enkrat zazreti vanjo in se vprašati, zakaj smo se znašli v ljubezenskem razmerju s Karlom. Sicer bomo morda kmalu spet v podobni zagati.

  • N'toko

    N'toko

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Žive meje

    Revolucija od zgoraj

    Savdska Arabija ni doživela arabske pomladi tako, kot so jo druge države v regiji. Ni bilo dovolj množičnih revolucionarnih gibanj, da bi bila okostenela država od spodaj prisiljena v prenovo. Toda po interpretaciji zahodnih medijev naj bi središče islamskega konservativizma vseeno doživelo nekakšno revolucijo, ki naj ne bi prišla iz ulic, ampak kar iz kraljevih dvorov – njen vodja pa ni bil nihče drug kot ošabni princ Mohamed bin Salman. Ta je namreč zadnja leta potoval po svetu in šarmiral zahodne »opinion makerje« (predvsem pa investitorje) s svojimi naprednjaškimi projekti. »Naša država se spreminja! Gradili bomo mesta prihodnosti, ki bodo nova središča znanosti, umetnosti in kulture!« Zapravil je milijarde dolarjev za megalomanske PR-kampanje, s katerimi je prepričeval Zahod, da je v zatohli teokraciji zapihal svež veter.

  • N'toko

    N'toko

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Žive meje

    Racionalna norost

    Verjetno smo že zgodaj jeseni slutili, da slovenska vlada nima kakega prepričljivega načrta za spoprijem z drugim valom epidemije. Njeno omahovanje pred ponovnim zaprtjem v času, ko smo že zdavnaj presegli število okuženih iz prvega vala, nam je dalo vedeti, da si ne bo več upala resno posegati v gospodarstvo. In res, večina ljudi je med naraščanjem števila okužb ostala v službi, podjetja pa niso več izdajala karantenskih odločb. Javno življenje je bilo sicer ustavljeno, a se je brez jasne utemeljitve vrnilo ravno v času praznične nakupovalne mrzlice, ko bo stikov med ljudmi največ. Že tako neuspešni ukrepi so zdaj res zgolj še simbolični – še pred tednom smo bili lahko oglobljeni za kajenje čika na parkirišču, pri enakem številu okužb pa se zdaj lahko gnetemo v supermarketih in nato obiskujemo dedke in babice na podeželju. Pretvarjanja je torej konec – vlada nima druge strategije kot čakati na čudežno cepivo in upati, da nas vmes ne umre preveč.

  • N'toko

    N'toko

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Žive meje

    Kdo diktira ukrepe?

    Mediji nam vsak dan predstavijo vrtoglavo količino analiz, ki iščejo odgovore na uganko koronavirusa. Kakšni ukrepi so smiselni? Kdo ima odgovore? In vsak dan se pod žarometi znajde nova država, ki da je odkrila pravi model in zaobšla moreče zapiranje v domove. Najprej je bila Švedska tista, ki naj bi s teorijo čredne imunitete prevarala virus. Nato smo očarano zrli v fotografije polnih singapurskih supermarketov, kjer »niso nič zapirali«. Danes zaljubljeno občudujemo novozelandsko premierko, ki je ubila virus s svojo karizmo. A med vsem tem razumljivim iskanjem izhoda se v diskusijah še najmanjkrat pojavi država, ki ji je dejansko uspelo 1,4 milijarde ljudi pripeljati iz koronamore. Nobenega govora ni o »kitajskem modelu« reševanja krize – če pa ga že kdo omeni, je to ponavadi z mero vzvišenega prezira: »Ah, tam so imeli avtoritarne ukrepe …«

  • N'toko

    N'toko

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Žive meje

    »Dope on the table«

    Decembra 2018 so se policisti iz teksaškega mesta Tenaha v medijskem sporočilu pohvalili z novim uspehom v boju proti drogam. »Aretirali smo tri osebe, potem ko smo v preiskavi na domu odkrili marihuano, tablete, orožje in denar.« Objavo je pospremila tipična fotografija junaških policistov v bojni opremi, ki ponosno stojijo za mizo, polno zaseženega materiala. Vse je šlo po načrtu policijskih piarovcev, dokler niso spletni komentatorji začeli približevati »zločinskih predmetov«, ki so bili razstavljeni na mizi: ob dveh majhnih paketih marihuane in ročni pištoli so odkrili prazno steklenico vode, prazno embalažo za tablete in en bonbon Ferrero Rocher, pred njimi pa razprostrtih nekaj petdolarskih bankovcev v skupni vrednosti 70 dolarjev. Hitro je postalo jasno, da policisti niso aretirali nevarne mafijske združbe, ampak par zapohanih mulcev. Fotografija te policijske »trofeje« je takoj postala internetni mem, s katerim so se Američani norčevali iz policajev in njihove butaste vojne proti drogam.

  • N'toko

    N'toko

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Hladna vojna

    Vse kaže, da smo na pragu nove hladne vojne. Po razpadu Sovjetske zveze in treh desetletjih ameriške nadvlade se je na obzorju znova pojavila resna tekmica za gospodarsko premoč. Upravljalci ameriškega imperija so se letos očitno zgroženo zazrli v Kitajsko in ugotovili, da jih ta prehiteva na vseh področjih. Zunanjepolitični aparat ZDA je šel v akcijo in ves svet poskuša potegniti v vojno proti »kitajskemu totalitarizmu«. V nekaj mesecih smo bili priča tarifni vojni, borbi proti Huaweiu in 5G-histeriji, nazadnje celo grožnjam s prepovedjo TikToka. V medijih smo začeli videvati prispevek za prispevkom o kitajski tiraniji nad disidenti v Hongkongu, nad Ujguri, nad Tibetanci ... Zunanji minister Pompeo je na turneji po Evropi začel graditi koalicijo proti »največji nevarnosti za svetovno demokracijo«, ki se ji je Slovenija s podpisom izjave »o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G« voljno priključila. Vse kaže, da bo ta boj med šepajočim ameriškim imperijem in novonastajajočo azijsko velesilo močno zaznamoval našo prihodnost.

  • N'toko

    N'toko

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Žive meje

    Spet nova ekonomija

    Startup guruji nam vsakih nekaj let obljubljajo poklice prihodnosti. Še nedavno so imeli poznavalci trga polna usta »ekonomije delitve« in hvalospevov o platformnih podjetjih, kot sta Uber in AirBnB. »Vsi bomo v prostem času šoferji, si delili avte, kolesa in stanovanja!« Vplivneži so nove oblike služenja denarja povezovali z modernim lajfstajlom: »Mladi namesto stalnih služb in stanovanj potrebujejo mobilnost!« Investitorji so zlivali milijarde evrov v vsako storitev, ki je v prezentaciji vključevala besedo »app«, mediji pa so nekritično navijali, da mora država tem podjetjem olajšati prihod v Slovenijo. A nekaj let kasneje vse to zveni le še kot slaba šala. Uber in AirBnB sta danes sinonim za sramotno izkoriščanje in prevarantstvo. Širom po svetu sta uničila panožne standarde, zdesetkala plače in uničila urbana okolja, pri tem pa vseskozi ustvarjala izgubo. O njiju si nihče več ne upa izreči pozitivne besede – izjema, ki potrjuje pravilo, je minister za infrastrukturo iz NSi Vrtovec, ki se še kar trudi narediti Uberju všečno zakonodajo.

  • N'toko

    N'toko

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Žive meje

    Hladna vojna

    Vse kaže, da smo na pragu nove hladne vojne. Po razpadu Sovjetske zveze in treh desetletjih ameriške nadvlade se je na obzorju znova pojavila resna tekmica za gospodarsko premoč. Upravljalci ameriškega imperija so se letos očitno zazrli v Kitajsko in zgroženo ugotovili, da jih ta prehiteva na vseh področjih. Zunanjepolitični aparat ZDA je šel v akcijo in ves svet poskušal potegniti v vojno proti »kitajskemu totalitarizmu«. V nekaj mesecih smo bili priča tarifni vojni, borbi proti Huaweiu in 5G-histeriji, nazadnje celo grožnjam s prepovedjo TikToka. V medijih smo začeli videvati prispevek za prispevkom o kitajski tiraniji nad disidenti v Hongkongu, nad Ujguri, nad Tibetanci ... Zunanji minister Pompeo je na turneji po Evropi začel graditi koalicijo proti »največji nevarnosti za svetovno demokracijo«, ki se ji je Slovenija s podpisom izjave »o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G« voljno priključila. Vse kaže, da bo ta boj med šepajočim ameriškim imperijem in novonastajajočo azijsko velesilo močno zaznamoval našo prihodnost.

  • N'toko

    N'toko

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Žive meje

    Ukradena zgodovina

    Slovenska desnica obožuje debate o zgodovinskih krivicah, o belih in rdečih, o komunistih in disidentih ... Še danes, ko so se generacije zamenjale in je od stare države ostal komaj kak spomenik, so Janševi mediji polni obračunov s komunisti. Jasno, kulturni boj je bil desnici pomemben pripomoček pri osvajanju državnih institucij – pri pohodu na gospodarstvo, šolstvo in medije so se namreč lahko sklicevali na to, da so levičarji na položajih le zato, ker so jih podedovali od prejšnjega režima. Strategija je bila učinkovita in kmalu so vse nasprotnike, ne glede na starost ali politični izvor, začeli razglašati za dediče komunizma (za mlajše sicer raje uporabljajo od Američanov sposojeni izraz »kulturni marksisti«). Ključni del te operacije je seveda blatenje prejšnjega režima – bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, Komunistično partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji. V procesu se je resnična zgodovina jugoslovanskega komunističnega projekta zabrisala in zamenjala s preprosto enačbo »komunizem = totalitarizem«. Zrelativizirani niso bili le izjemni dosežki partije, ampak celo njena negativna zapuščina.

  • N'toko

    N'toko

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Vojaške investicije – kam?

    »Vsi javni razpisi so zamrznjeni, dokler se ne izvede rebalans proračuna.« Birokrati, ki so na ministrstvih dobili neprijetno delo dvigovanja telefonov, že mesece ponavljajo ta isti stavek. Z neprijetnim dejstvom prihajajočega varčevanja morajo seznanjati vse od direktorjev velikih zavodov, ki še niso izplačali svojih podizvajalcev, do malih organizacij, ki poskušajo ohraniti delovna mesta in čakajo na denar za naslednji projekt. V zraku je tisoče služb, vezanih na javne finance. Zdravstveni, socialni in izobraževalni sistemi so se medtem znašli v hudi negotovosti. Zato je toliko težje sprejeti dejstvo, da se je med vso to negotovostjo skozi parlamentarno obravnavo prebil predlog za 780 milijonsko investicijo v slovensko vojsko. Kako je mogoče, da je med zamrznitvijo tisočih projektov vlada naredila izjemo za oklepnike in helikopter? Komu se je zdelo nujno prav zdaj kupovati orožje in zakaj ta poteza še ni nikogar politično pokopala?

  • N'toko

    N'toko

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Žive meje

    To ni zgodovinski dogovor

    Živimo v enem tistih redkih zgodovinskih trenutkov, ko večina ljudi pozorno spremlja državne ukrepe. Ne samo to, spremljamo celo evropsko politiko in poročanje o pogajanjih v Bruslju. Stanje nas je v to enostavno prisililo, saj je v času krize vpliv državnih in evropskih ukrepov na naša življenja več kot očiten. Ali bodo na zavodu za nas imeli kakšno službo, ali bodo naši zaposlovalci dobili subvencijo in bomo lahko nadaljevali z delom, ali bodo državni projekti stekli in bomo dobili novo pogodbo, ali bo javna uprava začela varčevati in odpuščati … vse to in še mnogo drugih vprašanj je pristalo v rokah političnih odločevalcev, večine katerih še do včeraj nismo poznali.