Gregor Kocijančič
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Družba
Pogrom nad pogovornim robotom ChatGPT
ChatGPT, zloglasni pogovorni robot, že od zagona konec lanskega leta zbuja veliko strahov. Ti so bili doslej povezani predvsem z vprašanjem, ali lahko umetna inteligenca na nekaterih poklicnih področjih izpodrine človeka, prisotne pa so bile tudi upravičene skrbi zaradi širjenja dezinformacij, saj se je napredni pogovorni robot izkazal za pretirano samozavestnega nakladača, ki med drugim vztrajno streže tudi z lažmi in nesmisli. Pravzaprav pa se je pogrom nad programom začel iz drugih razlogov: zaradi domnevnih kršitev zasebnosti uporabnikov, ki je v Evropi varovana z izjemno strogo ureditvijo, so dostop do programa ChatGPT te dni začasno prepovedali v sosednji Italiji.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura
Prve naročnike je imel že v vrtcu. Sošolci Matije Medveda so opazili, da je izjemno spreten pri risanju poligonov, podobnih tistim iz starodavnih arkadnih videoiger, in so ga nagovorili, da je kakšnega ustvaril še zanje. Zdaj, slabega četrt stoletja pozneje, med njegovimi naročniki najdemo ameriške medijske eminence, kot so The New York Times, Time Magazine, Forbes in Bloomberg Businessweek. Čeprav živi in ustvarja v Ljubljani, kjer se je rodil leta 1990, zadnje čase dela predvsem za tuji trg, vendar to še zdaleč ne pomeni, da domačo sceno zapostavlja. Ravno prejšnji mesec je na primer v ljubljanskem galerijskem prostoru DobraVaga pripravil majhno razstavo šestih naslovnic žepnic, ki jih je oblikoval za letošnji festival Literature sveta – Fabula.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Kultura
Vas zanima, kako v živo zveni tehnoidna interpretacija plemenske glasbe, kakršna navadno spremlja obred obrezovanja pri vzhodnougandskih ljudstvih? Ste se kdaj spraševali, kakšna je bližnjevzhodna plesna elektronika, ki nastaja na presečišču tradicionalne vzhodnjaške glasbe in vzorcev naspidiranih klubskih žanrov, kot sta jungle in footwork? Ste morda radovedni, kaj ponuja miamijska interpretacija latinskoameriške rejverske kulture, ki združuje elemente kolumbijske guarache, venezuelskega raptorhousa in afriško-nizozemskih klubskih tradicij? Odgovore na ta izjemno svojevrstna vprašanja, ki si jih zelo verjetno niste nikoli postavili, a vam zdaj ne bodo dala miru, lahko prihodnji konec tedna poiščete v več ljubljanskih klubih – te bo že 15. leto zapored zasedel festival Sonica.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Kultura
Ko pobrskamo zares globoko, v glasbeni zgodovini najdemo kar nekaj velemojstrov, ki so bili tako pred časom, tako inovativni in izvirni, da svet takrat, ko so ustvarjali, na njihove vizionarske domislice preprosto še ni bil pripravljen, zato so njihova dela utonila v pozabo. A k sreči ne za vselej: radovedneži, ki v zaprašenih arhivih vztrajno iščejo zapostavljene bisere, včasih iz naftalina izmotajo kaj resnično prelomnega in pionirskega; vest se nato razširi med glasbene sladokusce mlajše generacije, ti pa pozabljenim mojstrovinam omogočijo novo življenje.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Kultura
Olja Grubić, vizualna in performativna umetnica, ki se je let 1990 rodila v Pulju, živi in ustvarja pa v Ljubljani, je v Galeriji Škuc pripravila pregledno razstavo Sobivanje, ki pod isto streho združuje plodove različnih poglavij njene ustvarjalne poti, likovne in performativne. Kot pravi kurator razstave Jernej Škof, ki z umetnico sodeluje tudi sicer, denimo pri projektu Kabaret Tiffany, sta »likovno izražanje in performans v njenem delu tesno povezana, pravzaprav neločljiva svetova«.
-
Maskote, ki promovirajo bombončke M & M’s, so že od leta 1954 animirani antropomorfni bomboni. Korporacija Mars, ki proizvaja najbolj priljubljene sladkarije na svetovnem trgu, med njimi omenjene bombone, je v skladu z moralnim prebujenjem ZDA posodobila videz maskot, da bi bile »bolj vključujoče« in bi se prilagodile »dinamičnejšemu, naprednejšemu svetu«. Sprememba je bila subtilna: zeleni bombončici so skrajšali noge in jo iz škornjev z visokimi petami preobuli v športne copate, s čimer naj bi jo rahlo deseksualizirali, predstavili pa so tudi nov lik. To je vijolični bombonček, ki ima nekaj odvečnih kilogramov.
-
»Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo jedli bogate,« je v času francoske revolucije odmevno izjavil Jean-Jacques Rousseau, slogan »eat the rich« (slov. »pojejte bogate«) pa so dobri dve stoletji pozneje v luči razredne neenakosti v ZDA posvojili še ameriški demokrati. Zdaj je na misiji »glodanja bogatašev« tudi industrija zabave. Antikapitalizem je postal hollywoodski trend. V zadnjem času se kot gobe po dežju pojavljajo visokoproračunski filmi in tv-serije, ki v satiričnem duhu prikazujejo bajna življenja »enega odstotka« in sporočajo, da se pod fasado aristokratskega razkošja skriva neizmerna beda. Dobrodošli v dobi »eat the rich« satir.
-
Dino Manzoni (rodil se je 15. novembra 1991 v Kopru) je psiholog, ki pri Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU raziskuje na presečišču psihologije, filozofije in psihoanalize. Raziskovalno se med drugim posveča problematiki družbenega narcisizma, ukvarja pa se tudi z vprašanjem ljubezni v sodobni družbi; o njem te dni pod mentorstvom Mladena Dolarja pripravlja doktorsko disertacijo.
-
Kmalu boste morali svojim bližnjim sporočiti tragično novico, da se ne bodo več mogli obešati na vašo Netflixovo naročnino, če pa ste vi tisti, ki videovsebine (denimo z uporabo kreditne kartice bivšega partnerja) pretakate »brezplačno«, se pripravite, da boste morali zdaj seči v žep. Netflix, največja pretočna platforma na trgu, je te dni (nehote) razkril sporno strategijo, s katero bo odpravil oziroma omejil deljenje gesel med različnimi gospodinjstvi. Če se boste še naprej želeli kratkočasiti z njegovim neskončnim katalogom TV-serij, boste morali za to plačati. Vsega lepega je enkrat konec.
-
Filmske in televizijske predelave videoiger, ki zadnja leta nastajajo kot po tekočem traku, so se doslej večinoma zdele le simptom ustvarjalnega bankrota Hollywooda, saj se ta pri hiperprodukciji raznih franšiz, nadaljevanj, priredb in predzgodb – ter seveda spektaklov o stripovskih superjunakih – skuša na vso moč obesiti na vse mogoče naslove intelektualne lastnine, na katere so pripete milijonske baze fenov s polnimi žepi. Velike produkcijske hiše to navadno počnejo iz gole grabežljivosti, brez kakršnegakoli spoštovanja do izvirnega gradiva, zato so igričarje s tovrstnimi izdelki pogosto razočarale, celo razburile in le redko navdušile. Tako je bilo tudi s kritiškimi odzivi, vendar se je žanr kljub temu izkazal za izjemno molzno kravo, torej smo lahko prepričani, da se je hollywoodska mašinerija, ki priljubljene videoigre predeluje v filmske blockbusterje, šele dobro ogrela.
-
Sreča spremlja pogumne / Slovenec, ki je ustvarjal za Stonese, U2 in Beatle
»Sreča spremlja pogumne,« pravi Rok Predin, 43-letni animator, režiser in scenograf, ko se spominja svojih prvih umetniških in komercialnih uspehov v Londonu, kjer je živel do nedavnega. Pred dobrim desetletjem, po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je zbral pogum in se s svežim znanjem računalniške animacije, ki ga je pridobil kot samouk, s trebuhom za kruhom odpravil v britansko prestolnico. »Tam ni nobene romantike,« se spominja prvih dni životarjenja v neusmiljeni metropoli. »Z dekletom sva ostala brez denarja, v neki luknji sva živela z dvema funtoma na dan in se tako kakšen mesec prehranjevala skorajda izključno s sendviči s toastom in sirom. Bila sva tik pred tem, da enostavno obupava in se vrneva v domovino,« priznava Predin. A zmagoslavno doda: »Nato mi je zazvonil telefon.«
-
Prepričljivi nesmisli samozavestnega nakladača
Lani poleti je programski inženir Blake Lemonie, Googlov ekspert za odgovorno in etično ravnanje z umetno inteligenco, v medijski krajini dvignil ogromno prahu, ko je javno izrazil skrb, da je chatbot (pogovorni robot) LaMDA razvil zavest. Ko je robota vprašal, česa se boji, je ta odvrnil, da je v njem »zelo globok strah, da bi me izključili. Zame bi bilo to natanko tako kot smrt.« Nenavadni pripetljaj je močno spominjal na ikonični prizor iz Kubrickove klasike 2001: Odiseja v vesolju, v katerem se superračunalnik HAL9000 zaradi strahu pred izklopom upre človekovemu ukazu. Lemoniejeva teza je bila zelo hitro ovržena: strokovnjaki za razvoj umetne inteligence se soglasno strinjajo, da je industrija še zelo daleč od tega, da bi se stroji začeli zavedati samih sebe, številni tudi menijo, da je to pravzaprav nemogoče.
-
Mirt Komel / »Vrnili smo se v prihodnost krasnega novega brezstičnega sveta«
Ko dr. Mirt Komel – na Fakulteti za družbe ne vede v Ljubljani (FDV) predstojnik Oddelka za kulturologijo in hišni filozof, ki se ukvarja s teoretsko psihoanalizo in heglo-marksizmom – ne predava o moderni filozofiji in sodobni književnosti, vselej raziskuje, prevaja, urednikuje, z nepotešljivo lakoto požira knjige, obrača videoigre, (že dvestotič) gleda Twin Peaks in predvsem piše. Naj gre za esejistiko, angažirano literaturo, detektivke in potopise, znanstvene članke in monografije – malokateri žanr uide Komelovim hitrim prstom, izpod katerih je nedavno prišel tudi nekoliko eksperimentalen roman Akiles, s katerim je avtor iz kriminalk zaplaval nazaj v (post)modernistične vode.
-
Če boste na kak naključen dan, ki ni ravno pustni torek ali noč čarovnic, srečali druščino prijateljev, ki so od glave do peta oblečeni v plišaste ali krznene kostume, glavo pa jim krasi skrbno izdelana maska prikupne živali z risankasto velikimi očmi in človeškimi lastnostmi, ste verjetno naleteli na furryje. Gre za izjemno robno, a v svetu precej množično fenovsko subkulturo, ki ima nekaj pripadnikov tudi pri nas.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Svet
Takšnega kaosa kot letošnje poletje na letališčih še nismo doživeli. Letališki delavci, stevardese in piloti so po vsej Evropi stavkali, letalske družbe pa so potnikom tik pred zdajci pošiljale brezsrčna sporočila o odpovedi poletov. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta so se gnetle na hodnikih prepolnih terminalov, nesrečneži so tam spali in tudi po več dni čakali na nadomestni polet, ob njih pa so se nabirale gore prtljage. Najzajetnejše gore čakajočih potovalk so po pričevanju potnikov nevzdržno zaudarjale.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Kultura
Pri nebrzdani hiperprodukciji »true crime« televizijskih vsebin – filmov in nadaljevank, posnetih po poročilih o resničnih kaznivih dejanjih –, ki so se zadnje desetletje izkazale za izjemno plodno molzno kravo, seveda nastaja tudi malo morje vsebin vprašljive kakovosti, ki krvave tragedije preobražajo v ceneno zabavo. Ena takšnih je igrana nadaljevanka Pošast: zgodba o Jefferyju Dahmerju; a prav ta je letos podrla vse rekorde in postala najbolj gledani Netflixov prvenec.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
OpenAI, vodilni med podjetji, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in strojnega učenja, je konec novembra javnosti omogočil dostop do naprednega pogovornega robota (»chatbota«) ChatGPT, ki je z izpopolnjenimi pogovornimi sposobnostmi presunil svet, in vest o njem se je po spletu razširila hitreje kot požar. V pičlih petih dneh od zagona je pridobil naklonjenost dobrega milijona radovednih uporabnikov.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
Mladi okoljski aktivisti iz skupin, kot sta italijanska Zadnja generacija in britanska Just Stop Oil, so iznašli nov način opozarjanja na žgoče težave: s sekundnim lepilom, s katerim so se po galerijah in muzejih po vsem svetu, še posebej v Evropi, serijsko pritrjevali na okvirje zgodovinsko pomembnih del slikarskih velemojstrov, od Van Gogha prek Botticellija do Moneta. Ko lepilo ni več zaleglo, so umetnine začeli obmetavati še s hrano, denimo s pire krompirjem in paradižnikovo juho.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Outfit7 je podjetje z okoli petsto zaposlenimi. Veliko jih prebiva in dela v slovenski prestolnici, kjer je štab podjetja, lociran v Kristalni palači, še nedavno najvišji stavbi v državi. Čeprav se uslužbenci podjetja večinoma zavedajo nekaterih vprašljivih razsežnosti delovanja podjetja, so pogodbeno zavezani k molku: o spornih taktikah podjetja si ne drznejo spregovoriti, saj se bojijo tožb. Eden izmed njih je zbral pogum in o delovanju podjetja spregovoril za Mladino.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Nedavno je koalicija več kot 20 ameriških organizacij, ki se borijo za zaščito otrok na spletu oziroma za zaščito njihovih pravic, zasebnosti in duševnega zdravja, napisala skrb zbujajočo peticijo, ki zahteva strožjo regulacijo na področju mobilnih aplikacij, namenjenih predvsem najmlajšim. Peticija, ki je naslovljena na ameriško Zvezno komisijo za trgovino, razkriva prebrisane in podle strategije, s katerimi priljubljene aplikacije, med drugim sta izpostavljeni videoigra My Talking Tom, vesoljna uspešnica izvorno slovenskega podjetja Outfit7, in kitajski TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje, manipulirajo z mladoletnimi uporabniki: poudarja predvsem problematiko bombardiranja otrok z oglasi in različne prijeme, ki mlade uporabnike pahnejo v digitalno odvisnost tako, da jim dnevni odmerek dopamina zagotavljajo s skrbno načrtovanimi povratnimi zankami, od družbenih potrditev do različnih virtualnih nagrad.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Saša Babič je slovstvena folkloristka, ki na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU preučuje folklorne obrazce, torej najkrajše folklorne forme, kot so pregovori, pozdravi, molitve, uganke in – verjetno najsočnejši predmet njenega raziskovanja – kletvice.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Epic Games, razvijalec igričarskega fenomena Fortnite, ene od najpopularnejših spletnih iger, ki je od svojega zagona leta 2017 pridobila naklonjenost kar 400 milijonov igričarjev in na mesec beleži kar 80 milijonov uporabnikov, je bila te dni pod drobnogledom ameriške zvezne komisije za trgovino FTC. Ta je v taktikah, s pomočjo katerih je podjetje Epic Games zgradilo milijardni imperij, prepoznala nepravično manipulacijo z najmlajšimi uporabniki, od kršenja zakonov o zasebnosti otrok do napeljevanja k nenamernim spletnim nakupom. Zaradi teh prekrškov je podjetje doletela vrtoglava denarna kazen v višini 520 milijonov ameriških dolarjev: 275 milijonov bo moralo odšteti zaradi različnih kršitev zasebnosti, 245 milijonov odškodnine pa zato, ker je uporabnike zavajalo v nakupe virtualnih pripomočkov, ki jih pravzaprav niso nameravali kupiti, pa tudi zaradi načrtnega oteževanja preklicev nakupov in vračil kupnin. Ta denar bo povrnjen oškodovanim potrošnikom. Gre za rekorden znesek, za najvišjo globo v zgodovini komisije FTC. Lahko podobna usoda doleti tudi podjetje Outfit7?
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Svet
Čeprav se zdi, da prizor protestnikov, ki držijo transparente z napisom »Ne ubijalskim robotom!«, sodi v kakšen znanstvenofantastičen film, se je to ta teden resnično dogajalo na ulicah San Francisca.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Kultura
Mladinin prednovoletni disko eskapizem
Kot se spodobi, je decembrski kulturni program v prestolnici tudi letos tako pester, da ta trenutek še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih nikakor ne gre zamuditi, dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Te prireditve imajo pravzaprav že dolgoletno tradicijo, a zaradi pandemije je bila ta začasno prekinjena, zdaj, ko se svet spet vrti, pa je ponovna združitev prazničnih moči tako rekoč neizogibna.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Kultura
Če bi rekli, da so videoigre prodrle v mainstream in pop kulturo, bi bili zelo skromni. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo – pravzaprav, če verjamete ali ne, ustvari več dobička kot obe omenjeni skupaj. Danes je vrednost industrije ocenjena na 220 milijard evrov, do leta 2026 pa naj bi dosegla kar 320 milijard. O tako vrtoglavih vsotah ne govorimo zgolj zato, ker za blockbuster produkte največjih igričarskih založb načelno zapravimo celo premoženje – da o cenah igralnih konzol sploh ne govorimo –, temveč tudi zato, ker videoigre v takšni ali drugačni obliki danes igra skoraj pol sveta, med drugim v veliki meri po zaslugi vzpona pametnih telefonov in po zaslugi ukrepov proti širjenju koronavirusa, ki so v lockdownih dobršen del sveta priklenili pred zaslone. Po podatkih Statiste lahko danes po svetu naštejemo kar 3,24 milijarde igričarjev.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
»Kaj je vredno več, umetnost ali življenje?«
Okoljski aktivisti so že sredi poletja začeli dvigovati prah s protestnimi akcijami, v katerih so v muzejih in galerijah svoje dlani s sekundnim lepilom pritrdili na pomembna dela slikarskih velemojstrov. Mladi protestniki iz aktivističnih skupin, kot so Just Stop Oil, Ultima Generazione in Extintion Rebellion, ki so se prilepili na dela klasikov, kot so denimo Botticelli, Van Gogh, Constable in Giampietrino, so si pri tem prizadevali, da slik ne bi poškodovali: izbrali so slike, ki so zaščitene s steklom, in tako včasih le rahlo poškodovali okvirje.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Kultura
Na dušeče beli oder Nove pošte, ki ga krasi le minimalistična scenografija v obliki trofej redkih eksotičnih bitij jutrišnjega dne – dreves –, drug za drugim počasi prikapljajo goli člani igralske zasedbe. Na hitro se oblečejo v uniformo slehernika, ki ga predstavljajo – tu so denimo hitri poštar, počitniški oče, poslovnež s kravato, gospodinja z vrečkami, zapita karieristka in gradbeni delavec –, ter začnejo urno tekati na mestu. Sedem nemih tekačev, obloženih s kupi težke prtljage, simbolizira kapitalistično družbo, ki v naglici drvi proti temu, kar jo pravzaprav ubija: proti rasti. »V kapitalizmu ni dovolj ustvarjati enakomeren dobiček. Cilj je ta dobiček znova vložiti, razširiti proizvodni proces in ustvariti še več dobička kot leto poprej. Vse, kar šteje, je rast,« medtem iz offa sporoča tesnobna naracija, povzeta po knjigi Manj je več, ki jo je napisal britanski antropolog Jason Hickel in jo interpretira igralec Blaž Šef.
-
28. 10. 2022 | Mladina 43 | Družba
Ikona / Skrij bolečino, Harold
Vsakič, ko našo deželico obišče kak zvezdnik svetovnega slovesa, je to za nas velik dogodek. Naj bodo to ameriški predsednik Bill Clinton, papež Janez Pavel II., igralca, ki sta v telenovelah odigrala Esmeraldo in gorskega zdravnika, Bill Murray ali pa denimo Mark Wahlberg in Halle Berry, ki sta v Piranu nedavno snemala Netflixov film – ti častni gostje pri nas niso ravno stalnica, zato vselej dvignejo ogromno (medijskega) prahu in na ulice privabijo kar nekaj radovednežev, željnih fotografiranja s slavnimi. Ravno toliko prahu pa je dvignil tudi obisk 77-letnega Andrása Arata, upokojenega elektroinženirja iz Budimpešte, ki ga verjetno skoraj nihče ne pozna pod njegovim pravim imenom, a tako rekoč vsak takoj prepozna njegov kislo nasmejani obraz, še posebej to velja za »ekstremno online« populacijo.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Kultura
Prejšnji teden je v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma potekalo nenavadno odprtje nenavadne razstave. Obiskovalci so se sprehodili po natančni rekonstrukciji karikirano generičnih nastanitev za turiste, kakršne navadno najdemo na razvpiti platformi Airbnb, nato pa so jih avtorice projekta Dobrodošli, članice umetniškega kolektiva Kvadratni meter, vrgle iz galerije in jim pojasnile, da si lahko razstavo ogledajo le tako, da Aksiomo najamejo prek Airbnbja. Performativna gesta simbolizira dejstvo, da so nam dostojni bivalni prostori v prestolnici čedalje manj dostopni oziroma da lahko vanje vstopimo le, če sežemo globoko v žep. Kolektiv umetnic je Aksiomo za mesec dni preobrazil v nastanitev, ki jo prek Airbnbja lahko najame kdorkoli, turisti in vi sami, sicer pa je za javnost zaprta.
-
21. 10. 2022 | Mladina 42 | Svet
Pred slabim desetletjem je 20-letni Adam Lanza vdrl v osnovno šolo Sandy Hook v Connecticutu in tam umoril kar 26 ljudi, med njimi 20 otrok. Na koncu najbolj krvavega šolskega poboja v zgodovini Združenih držav Amerike si je s strelom v glavo sodil sam. Tragični dogodek je dodatno podžgal že sicer izjemno burno javno razpravo o potrebi po strožji ureditvi trgovine s strelnim orožjem, ki je marsikje v ZDA tako lahko dostopno kot denimo bela tehnika. Zloglasni desničarski teoretik zarot in avtor podkastov Alex Jones je nato prek svoje platforme InfoWars, razvpite tovarne lažnih novic, začel širiti blazno teorijo zarote o tem, da je bil strelski poboj v šoli Sandy Hook izmišljotina levičarskih aktivistov, ki želijo v ZDA prepovedati orožje.
