MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Katalonska »ruptura«

    Prvega oktobra so v Barceloni, prestolnici ene izmed avtonomnih španskih regij, poskušale enote španske policije z nasiljem preprečiti referendum, na katerem so se prebivalci, skladno z univerzalno demokratično pravico do samoodločbe naroda, opredeljevali do samostojnosti regije. Prizori nasilja nad državljani de iure demokratične evropske države, kakršnih na stari celini ni bilo že nekaj desetletij, so obšli svet in pustili še en teman madež v španski zgodovini. Ranjenih je bilo skoraj 900 volivcev in volivk. Referenduma se je kljub vsemu udeležilo 43 odstotkov volilnih upravičencev, ki so 90-odstotno podprli neodvisnost in katalonskemu predsedniku Carlesu Puigdemontu podelili mandat za razglasitev samostojnosti. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Kultura

    Jernej Lorenci, prejemnik najpomembnejše nagrade v evropskem gledališču

    Gledališkega režiserja Jerneja Lorencija (1973) je v prvem obdobju ustvarjanja zanimal predvsem svet antike, ritualnega, arhetipskega in mitopoetskega, leta 2009 pa je z režijo Oresteje v ljubljanski Drami vstopil v novo obdobje. V novi režiserski viziji je razprl svoje gledališče, se začel odpirati občinstvu in ustvarjati predstave v sodelovanju z igralci. To ni bila le posledica njegove zavestne odločitve o prehodu iz metafizike v fiziko, temveč tudi spoznanja, da je treba vsakemu igralcu v predstavi omogočiti izražanje. Lorenci namreč v igralcih ne vidi le »orodja« za oblikovanje svoje vizije predstave, temveč poskuša ustvariti kolektiv, v katerem bi bil vsak igralec zastopan kot človek. Tudi zato so igralci v njegovih predstavah, kar je vidno v Iliadi, Bibliji, prvem poskusu, in Snu kresne noči, individualizirane osebnosti in ne le ustvarjalci likov, zasnovani na podlagi vizije avtorja teksta ali režiserja. Več

  • Marjan Horvat

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura

    Politika in muzeji

    Avgusta letos, le nekaj mesecev za tem, ko je Hiša evropske zgodovine odprla vrata v prenovljeni stavbi Eastman, so si stalno razstavo v tem »hišnem« muzeju evropskega parlamenta ogledali zgodovinarji in muzealci Platforme evropskega spomina in zavesti. V tej platformi se od leta 2011 povezujejo inštituti iz (v glavnem) vzhodnoevropskih držav, ki si prizadevajo za »enačenje« obeh oblik totalitarizma 20. stoletja, torej fašizma in komunizma. Slovenski član Platforme je Študijski center za narodno spravo, ki ga vodi Andreja Valič Zver. Več

  • Marjan Horvat

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura

    Skozi poglede otrok

    Roman Kralj Matjažek I. je kmalu po izidu leta 1922 (v slovenščini je v prevodu Franceta Vodnika izšel leta 1958) postal ena največjih poljskih literarnih uspešnic za otroke. V njem je Janusz Korczak (1878–1942), znani poljski pediater, pedagog, zagovornik pravic otrok in dolgoletni vodja varšavske sirotišnice za judovske otroke, odraščajočim na poljuden način predstavil zapletene teme, kot so vojna, mednarodna politika, ekonomija in revolucija. Hkrati je skušal z zgodbo o enajstletnem princu, ki po očetovi smrti zasede prestol in želi zasnovati pravičnejšo družbo, pokazati, da je otroška presoja razmerij med pravičnostjo in krivicami v svetu v svoji brezkompromisnosti včasih točnejša, kot je misel odraslih. Več

  • Marjan Horvat

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Kultura

    Ljudje kot številke

    Ferdinand von Schirach (1964), znani berlinski odvetnik, je šele pri 45 letih začel pisati literarna dela, a je z zapisi o zanimivih in nenavadnih sodnih primerih, ki jih je poznal tudi iz svoje odvetniške prakse, tako rekoč čez noč zaslovel v nemškem in mednarodnem prostoru. Že v zbirkah kratkih zgodb Verbrechen (Zločini) in Schuld (Krivda) je bralce pritegnil s pozivom, da se tudi sami opredelijo do predstavljenega problema. To logiko je v Terorju, v svojem dramskem prvencu iz leta 2014, še zaostril, saj je gledalcem namenil kar vlogo porotnikov, ki odločajo o sicer stari (antigonski) dilemi: naj človek pri sprejemanju odločitev ravna (le) po črki zakona ali na podlagi tega, kar mu narekujeta vest in notranji čut za pravično? Več

  • Marjan Horvat

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Politika

    Junckerjeva vizija socialne Evrope

    Prejšnji petek so voditelji EU na srečanju v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic. Med 19 načeli in pravicami, ki jih opredeljuje, so pravice do ustreznega minimalnega dohodka, enakega plačila moških in žensk za enakovredno delo, ustreznih delovnih razmer in kakovostnega dodatnega izobraževanja, ustreznega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati določilo iz stebra izenačuje vse oblike zaposlitve, kar zadeva zagotavljanje socialne varnosti, velja torej tudi za samozaposlene, prekarne delavce, male podjetnike in inovatorje v zagonskih podjetjih. Po besedah predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja so se voditelji EU v »ključnem trenutku« zavzeli za utrditev socialne razsežnost, hkrati pa se Evropa vrača »k tistemu, kar nas opredeljuje in povezuje«. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Portret

    Matjaž Rušt, fotograf

    Najbolj ga poznamo po prizorih (burnega) nočnega in dnevnega življenja v ljubljanskih kavarnah, klubih, beznicah in na ulicah, ki jih skupaj s fotografom Robertom Marinom v objektiv lovita v okviru projekta Najlepše mesto na svetu. Ta nam prestolnico predstavlja v drugačni, nekomercialni in nespolirani podobi in najprej smo fotografije lahko spremljali na blogu, nato še v knjigi in na razstavah. Njegova najnovejša serija fotografij, ki bo od 7. decembra pod naslovom Novi svet na ogled v ljubljanski galeriji Photon, pa je estetsko in sporočilno povsem drugačna. Premišljena, umirjena. Prikazuje slovenske izseljence v ZDA, Argentini in Avstraliji, predvsem pa tisto, s čimer izseljenci v »novem svetu« ohranjajo in utrjujejo identiteto. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Portret

    Suzana Tratnik, pisateljica in borka

    Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura

    Goran Injac: Kritična misel tudi v Sloveniji peša

    Goran Injac se je takoj, ko je leta 2014 postal umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, zavzel za preoblikovanje tega gledališča, znanega zlasti po predstavah, ki so v času Jugoslavije pritegnile veliko pozornosti, v eno izmed »bolj dinamičnih in najzanimivejših institucionalnih gledališč v regiji in širše«. Več

  • Marjan Horvat

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Politika

    Dva milijona za sto novih priložnosti

    Od avgusta prihodnje leto bo sto naključno izbranih prebivalcev kalifornijskega mesta Stockton tri leta prejemalo po 500 dolarjev univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) na mesec. Več