Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Družba

    Zaščitite žrtve posilstev!

    Marca lani sta v središču Ljubljane moška posilila dekle, ki se je iz nočnega kluba odpravilo na avtobusno postajo. Kaznivo dejanje je posnelo več varnostnih kamer, ki so potrdile, da se je žrtev upirala, posilstvo je potrdil ginekološki pregled, dokazno gradivo je bila tudi semenska tekočina storilcev v žrtvi in na njej in slabo leto dni kasneje sta bila kosovska državljana obsojena na šest let zapora in petletni izgon iz države. Višje sodišče pa je zdaj sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Kako je to sploh mogoče? Ali drži občutek, da je odstotek razveljavljenih obsodb za posilstvo res odstopajoče višji od splošnega? In zakaj je tako ravno na področju kazenskega prava z najobčutljivejšimi žrtvami, kjer bi kazenski postopki morali potekati kar se da hitro in učinkovito?

  • Peter Petrovčič

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Politika

    Vračilo koronskih glob

    Državni zbor je oktobra sprejel zakon o popravi krivic iz obdobja epidemije. Namenjen je vračanju glob, ki so bile ljudem naložene v času kaznovalne histerije. Veljati bo začel konec novembra, vračila plačanih glob bodo samodejna, prve informativne izračune pa naj bi upravičenci začeli prejemati januarja.

  • Peter Petrovčič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Odgovornost nosi vlada

    Policija je sredi septembra, kmalu bo od tega minilo dva meseca, skrajno neprimerno tujce, prosilce za azil, migrante označila za »povečano varnostno tveganje« in to podkrepila s podatki o največjem porastu kriminalitete prav v četrtih glavnega mesta, kjer se ti tujci največ zadržujejo, torej na Viču in v mestnem središču. Ker nočemo verjeti, da je šlo (zgolj) za vznemirjanje javnosti, in ker taka informacija tudi ne more biti namenjena sama sebi, lahko to razumemo predvsem kot poziv in podlago vladi in notranjemu ministrstvu za ukrepe, s katerimi bi razmere, ki so posledica nekoliko večje prisotnosti tujcev v glavnem mestu, olajšala, razbremenila. Kaj je bilo storjenega?

  • Peter Petrovčič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Ustavna presoja pushbackov

    Ustavno sodišče je leta 2019 razveljavilo del zakona o tujcih, s katerim je vlada Mira Cerarja uvedla možnost, da državni zbor ob povečanju migracij zapre mejo, začasno razveljavi mednarodno pravo in neha sprejemati prošnje za azil. Dve leti kasneje je vlada Janeza Janše obrnila nekaj besed in možnost preprosto ponovno uzakonila, a odzvala se je skupina poslank in poslancev in se ponovno obrnila na ustavno sodišče, to pa zdaj odloča o zadevi. Zdaj je zahtevo po dodatni presoji zakona podal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

  • Peter Petrovčič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Janša (znova) obsojen

    Janez Janša je o marsikom rekel kaj žaljivega, tudi na družabnih omrežjih je zapisal že marsikaj, včasih pa se zaradi tega znajde na sodišču. Nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča je pred leti označil za »sodelavca pri umoru novinarja« in bil pred dnevi pred kazenskim sodiščem v Celju obsojen zaradi obrekovanja in kaznovan z 8000 evri denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna, o njej bo odločalo vsaj še višje sodišče, saj je Janša že napovedal pritožbo.

  • Peter Petrovčič

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Brščič ni fašist

    Minister za delo Luka Mesec je pred leti, ko je bil še poslanec, Bernarda Brščiča označil za fašista. Brščič je na to odgovoril z odškodninsko tožbo in tudi z zasebno kazensko tožbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve. Mesec je bil v civilni zadevi na prvi stopnji pred časom že »oproščen«, saj je sodišče zahtevek zavrnilo, pred kazenskim sodiščem pa je bil razplet drugačen. Mesec je dobil sodni opomin.

  • Peter Petrovčič

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Politika

    Antistrategija

    Sestava slovenskega prebivalstva je tradicionalno homogena, velika večina – okoli 80 odstotkov prebivalcev – so Slovenci. To se iz leta v leto sicer spreminja, pri čemer begunski valovi k nam prinašajo zanemarljivo število tujcev, delež teh se povečuje predvsem zaradi potrebe po delovni sili. K nam pa bo prihajalo vedno več tujcev iz vedno bolj oddaljenih in vse bolj drugačnih okolij in kultur. Bližnji bazen bivše Jugoslavije, na katerega smo se dolga desetletja zanašali, ko je šlo za najbolj težaška, najtežja in tudi najmanj plačana dela, se hitro prazni. Doslej smo nekako lahko shajali brez integracije, torej vključevanja tujcev v družbo, v prihodnje pa bo ta bistvenega pomena. Vlada je za ta namen pripravila strateška dokumenta, ki bosta zarisala, ali Slovenija misli resno ali ne – strategijo o vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, in strategijo priseljevanja. Obstajata namreč zgolj dve poti: vključitev tujcev v družbo in lokalno okolje, kjer živijo, ali pa getoizacija, poudarjanje razlik med njimi in nami ter posledični konflikti med prebivalci, tudi državljani iste države. Za katero pot se bo odločila Slovenija?

  • Peter Petrovčič

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Mučenje živali in zaporna kazen

    Sedmega julija malo pred tretjo popoldan je bila koprska policija obveščena, da moški na Markovcu z mopedom vleče mrtvega psa, ki ga je potem ob prvi priložnosti odvrgel v zabojnik za biološke odpadke. Policija je storilca v kratkem izsledila, a mu po telefonskem posvetu z dežurno tožilko izrekla zgolj denarno kazen za prekršek (800 evrov), ker je »sprehajanje« živali, privezanih na motorno vozilo, prepovedano.

  • Peter Petrovčič

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Politika

    Predlagamo vladi

    V Slovenijo je letos vstopilo 45 tisoč tujcev, beguncev, migrantov. Bolje rečeno, Slovenijo so prečkali, saj jo povečini vsi zapustijo v nekaj tednih. Letos je bil migracijski pritisk večji kot navadno, se pa ta iz leta v leto povečuje ali zmanjšuje odvisno od zunanjih okoliščin, na katere naša država ne more vplivati. A za te ljudi lahko tudi v obdobjih, ko jih je več, dostojno poskrbi – vsaj tako, kot je za ukrajinske begunce. To, kar danes počne vlada, je ravno nasprotno: vedno znova predvideva kopičenje ljudi v ljubljanskem azilnem domu in s tem ustvarja napetosti med tujci samimi ter med njimi in prebivalstvom. In če ljudje nimajo več občutka varnosti, je le še korak do samoorganiziranja, vaških straž, kot smo jih nedavno opazovali v Ivančni Gorici, ali celo vigilantskih akcij ter nasilja nad tujci.

  • Peter Petrovčič

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Politika

    Sprememba volilnega sistema

    Prva točka koalicijskega sporazuma med Svobodo, SD in Levico je »demokratizacija volilnega sistema«, in sicer ohranitev proporcionalnega sistema, »ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic«. S tem namenom je v ponedeljek v Cankarjevem domu potekal posvet stroke, civilne družbe, splošne javnosti in politike, ki se ga je udeležil tudi premier dr. Robert Golob.

  • Peter Petrovčič

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Politika

    Nedopustno

    Evropsko sodišče je pritožbo nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija dr. Petra Gregorčiča in drugih nekdanjih vodstvenih delavcev RTV iz kroga SDS zavrnilo kot nedopustno. O zadevi, pravijo evropski sodniki, ne bodo odločali, ker ni na prvi pogled vidnih kršitev človekovih pravic, sploh pa ne, dokler primer ne bo zaključen pred domačimi sodišči in ustavnim sodiščem. To vsebinsko o ustavnosti zdaj veljavnega zakona o RTV še ni odločilo in nič ne kaže, da bo kmalu. Zaradi izločitve kar dveh sodnikov jih v zadevi odloča le še sedem in možnosti za potrebnih pet glasov za veljavno vsebinsko odločitev se zdijo zelo pičle.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Željko Stevanić

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Družba

    Dr. Špelca Mežnar / »Odločitve ustavnega sodišča o razmerju med javnim in zasebnim utegnejo povzročiti razgradnjo javno financiranih socialnih sistemov«

    Špelca Mežnar je bila, ko je bila imenovana za ustavno sodnico, med mlajšimi; imenovana je bila nekaj mesecev za tem, ko je izpolnila zahtevani pogoj, dopolnjeno starost 40 let. Danes, sedem let kasneje, sodi med najbolj izkušene sodnike oziroma sodnice in bo tudi naslednja sodnica sedanje sestave, ki bo zapustila ustavno sodišče. Za Mladino je spregovorila o pomembnih ustavnih odločbah, od katerih jih je več napisala tudi sama, in o aktualni razpravi o pravici do splava, ki jo šteje med najpomembnejše pravice. Opozorila je tudi na skrb zbujajoč trend razgradnje javnih sistemov in s tem socialne države, ki ga poganja prav ustavno sodišče s svojimi odločbami.

  • Peter Petrovčič

    20. 10. 2023  |  Mladina 42  |  Družba

    Somrak volkov

    Zadnja leta je nastalo kar nekaj dokumentarnih filmov in serij, ki slavijo véliko vrnitev volkov v številne evropske regije, od koder jih je nekoč odstranil človek. Volkovi so ena izmed redkih živalskih vrst, ki pozitivno vplivajo na celoten ekosistem, rastlinstvo in živalstvo, in ponovno vzpostavitev nekoliko bolj naravnih procesov v naravnem okolju. Da o tem ni več nikakršnega dvoma, kažejo raziskave o vplivu volkov na naravno okolje tri desetletja po ponovni naselitvi v najstarejšem narodnem parku Yellowstone v ZDA. A vsaj v Evropi je te pravljice zdaj očitno konec.

  • Peter Petrovčič

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Politika

    Kaj se skriva za ustavnimi spremembami?

    Kadar se spreminja ustava in ne gre za kako spremembo po navodilih Evropske unije ali siceršnje »usklajevanje« slovenskega pravnega reda z mednarodnim, smo priča nečemu izredno redkemu in tudi morda ne povsem nepomembnemu za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja. Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave glede osnovnih človekovih pravic, pač pa glede mehanizmov parlamentarne politične ureditve. Bo imela torej po novem politika manj ali več vpliva na imenovanje sodnikov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj omejen? In ali bodo bodoče predsednice ali predsedniki vlade lahko kar sami menjali ministre? Politične stranke imajo na mizi tudi spremembe volilnega sistema.

  • Peter Petrovčič

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Družba

    Poveličevanje nacizma

    V Nemčiji, Avstriji in ponekod drugod so različne oblike poveličevanja nacizma prepovedane, v Sloveniji pa je mogoče nekaznovano dvigati roko v nacistični pozdrav, častiti Hitlerja, izobešati nacistično zastavo, poveličevati holokavst … V najboljšem primeru se pogovarjamo o prekršku, kršitvi zakona o javnem redu in miru, opominu, morda nekaj deset evrih kazni, če sploh. Zato je recimo tudi na cestah mogoče opaziti avtomobile z napisom »Arbeit macht frei«, nacističnim križem in številom »88«, ki je oznaka za »Heil Hitler«, po osmi črki abecede. Vsekakor, tudi če sankcija za takšno početje obstaja, ni dovolj učinkovita.

  • Peter Petrovčič

    13. 10. 2023  |  Mladina 41  |  Družba

    Prve žrtve na Ljubljanskem barju

    Mesec dni je mimo, odkar se je na območju Ljubljanskega barja začel križarski pohod na invazivne tujerodne glodavce, nutrije, z namenom eksterminacije oziroma odvzema celotne populacije iz naravnega okolja. Doslej naj bi bilo odlovljenih okoli 50 nutrij, odlov pa se izvaja v skladu s stališči stroke najbolj humano metodo nastavljanja pasti, t. i. živolovk, in kasnejšim streljanjem živali v glavo.

  • Peter Petrovčič

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Politika

    V posmeh uporu

    »Plin uporabljajte, plon, še enkrat, plin!« »Razganjat množico, takoj še naprej razganjat množico!« »Dej, nej mečejo plinska sredstva!« »Razženite z uporabo palic in vseh dovoljenih prisilnih sredstev!« »Delamo, zdaj jih not vozmo kr enga za drugim. To, kar ostane, bomo vse odpelal, ni popisovanja.« Takšni so bili ukazi, izrečeni prek policijskih radijskih zvez, v času množičnejših protivladnih protestov poleti in jeseni 2021. To so bili časi, ko je policija na enem samem javnem shodu pred točno dvema letoma med protestnike izstrelila 300 plinskih nabojev, odvrgla 117 plinskih ročnih bomb in izstrelila celo 17 gumijastih nabojev.

  • Peter Petrovčič

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Družba

    Strokovno nasprotovanje dodatni skrbi za dobrobit živali 

    Vse odkar se je spomladi začelo govoriti o noveli zakona o zaščiti živali, novosti spremljajo očitki in kritike stroke. Ker zakon nedvomno prinaša varovanje dobrobiti živali na več področjih, nasprotovanje pričakovano prihaja iz interesnih krogov, odgovornih za ohranjanje stanja precejšnje brezpravnosti živali. Med kritiki povečevanja skrbi za dobrobit živali so v prvi vrsti kmetje in veterinarji. Slednji so zakonu že napovedali ustavno presojo. O čem naj bi torej odločali ustavni sodnice in sodniki?

  • Peter Petrovčič

    6. 10. 2023  |  Mladina 40  |  Politika

    Vožnja pod vplivom alkohola in odstop

    Generalnega državnega tožilca Draga Šketo, ki je bil v ponovni šestletni mandat imenovan letos spomladi, so v soboto ponoči v domačem Mariboru ustavili policisti in ugotovili, da vozi pod vplivom alkohola. Šketa je potem v ponedeljek prišel v Ljubljano v službo le še zato, da je javnost obvestil, da je odstopil s položaja, in za svojo odločitev požel precejšnje odobravanje.

  • Peter Petrovčič

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika

    Policija zanemarja volivce SDS ali ti po nepotrebnem ustvarjajo izredne razmere?

    Pred dnevi smo bili ponovno priča ustanovitvi vaške straže, le da tokrat ne gre za »obrambo« pred begunci na meji ali pred katero drugo, recimo romsko manjšino. Vodja v Ivančni Gorici ustanovljene vaške straže Darko Perko je pojasnil, da so se vaščani združili, da bi organizirali nočne straže zaradi vlomov v cerkve, stanovanjske in poslovne objekte in na gradbišča, ter takoj zavrnil domnevo, da bi med storilci prednjačili Romi, ki so na splošno na Dolenjskem vedno prvi »krivi« za vse.

  • Peter Petrovčič

    29. 9. 2023  |  Mladina 39  |  Politika

    Tretjerazredni prebivalci

    Oddelek za tujce ljubljanske upravne enote skrbi za daleč največji delež birokratskih opravil, ki jih imajo tujci v Sloveniji, in je nekakšen simptom odnosa slovenske države do tujcev iz tretjih držav, torej iz držav zunaj EU. Danes je na oddelku za tujce zaposlenih najmanj ljudi v zadnjih petih letih. Manj ljudi opravi manj dela – toliko manj, da se zaostanki štejejo v več deset tisoč zadevah.

  • Peter Petrovčič

    22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Družba

    Spolne zlorabe pri tabornikih

    Skavtskih organizacij se je prijel zlovešč sloves, ko so se v devetdesetih letih in desetletjih, ki so sledila, začele razkrivati razsežnosti spolnih zlorab v največji in najbolj znani tovrstni (sicer izključno krščanski) organizaciji Boy Scouts of America, kjer je bilo v pol stoletja zlorabljenih več kot 12 tisoč otrok. Pred dnevi je bil razkrit domnevno prvi tovrstni primer v največji slovenski skavtski organizaciji, (laični) Zvezi tabornikov Slovenije. A ameriška skavtska organizacija se je dolga desetletja na vse mogoče napačne načine trudila, da bi težava utonila v pozabo, odziv slovenskih tabornikov pa je bil prav nasproten. Pravzaprav bi se iz odziva in ravnanja v zvezi s sumom spolnih zlorab v tej prostovoljski organizaciji lahko marsikaj naučile premnoge slovenske organizacije in institucije, z visokošolskimi zavodi in katoliško cerkvijo na čelu.

  • Peter Petrovčič

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Družba

    Bavčarji in vsi preostali

    Evropsko sodišče za človekove pravice je nekdanjemu ministru v časih vlad rajnke LDS in gospodarstveniku Igorju Bavčarju prisodilo 16 tisoč evrov odškodnine, ker mu je bila v Sloveniji kršena domneva nedolžnosti.

  • Peter Petrovčič

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Politika

    Razsvetljeni premier in temačna notranja politika

    Vlada je prejšnji četrtek za generalnega direktorja policije imenovala Senada Jušića. Gre za kariernega policista, ki pa se otepa številnih očitkov o hoji po robu zakona med večdesetletno policijsko kariero in tudi očitka, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na ta položaj. O tem je dolgo odločala posebna komisija uradniškega sveta in na koncu prišla do sklepa, da novi prvi mož izpolnjuje pogoj osmih let vodstvenih izkušenj, čeprav v karieri v policiji ni vodil niti ene same enote. V letu dni smo tako opazovali preobrazbo politike Roberta Goloba na področju notranjih zadev, policijske represije in migracij, pa tudi odnosa do tujcev, glede katerih je v času pred volitvami obljubljal demokratični napredek.

  • Peter Petrovčič

    15. 9. 2023  |  Mladina 37  |  Politika

    Sistemska ksenofobija / Šikaniranje tujih študentov 

    Odnos Slovenije do tujcev – govorimo predvsem o neželenih tujcih, kot so nižje kvalificirani delavci z Balkana ter begunci in migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda – je pregovorno slab. Gre za dolgoletno tradicijo, ki bi jo lahko označili za sistemski rasizem, za ksenofobijo. Omenjenim tujcem država na vsakem koraku otežuje ali onemogoča bivanje, čeprav jih želi izkoriščati kot poceni delovno silo.

  • Država protestniku odrekla odškodnino za protizakonito pridržanje

    Maja 2020 je skupinica protestnikov pripravila miren protest pred ministrstvom za okolje in prostor, ki ga je tedaj vodil Andrej Vizjak. Policija pa jih je pod pretvezo, da nočejo pokazati osebnih dokumentov, fizično odnesla, jih odpeljala na policijsko postajo in tam zadrževala več ur. Šlo je za protipravni odvzem prostosti in protipravni odvzem svobode gibanja, za katerega se je odločil represivni organ, o tem ne bi smelo biti niti najmanjšega dvoma.

  • Donosno krmljenje divjih živali

    Divje živali se v Sloveniji delijo na zavarovane in nezavarovane. Slednje so tako razširjene, populacije pa tako vitalne, da ne potrebujejo posebne zaščite in da jih je večinoma v naravnem okolju celo preveč. Zato se jim reče tudi lovne vrste. Populacije teh živali so tako velike, da zahtevajo konstanten odstrel, da ne bi povzročale škode v kmetijstvu in v naravnem okolju. A mala javna skrivnost je, da so te populacije živali tako velike zato, ker jih lovci intenzivno krmijo. Pa ne le nezavarovane, med krmljenimi je tudi zavarovani medved. Krmljenje je torej tisto, ki prispeva k »ohranjanju stabilnih populacij«, kot temu rečejo sami lovci.

  • (Proti)korupcijska komisija

    Ko je Komisija za preprečevanje korupcije napovedala skupno izjavo predsednika Roberta Šumija in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika »o poslovanju z državo brez podkupovanja«, je bilo to najprej videti kot slaba šala. Ko pa je Pečečnik skupaj s Šumijem stopil pred kamere v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije, ni bilo nič več smešno. Tudi če odmislimo Pečečnika samega, je neprimerno, da Komisija za preprečevanje korupcije sklepa etične dogovore s predstavniki gospodarstva oziroma z enim izmed interesnih združenj na tem področju. Gospodarstveniki, kapitalisti, če želite, so poleg nosilcev politične moči integralni, nujni del korupcije in s tem so ali pa bi vsaj morali biti tisti, na katere je protikorupcijska komisija najbolj pozorna.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Družba

    Dr. Melanie Joy / »Vaš odziv na pasji hamburger je vaš avtentični odziv«

    Ste se kdaj vprašali, zakaj bi se nam gnusilo, če bi morali jesti zlate prinašalce, ne gnusi pa se nam, ko jemo pujse ali krave? Ali pa kako lahko protestiramo proti mučenju živali in hkrati jemo burger ali zrezek? Ti dve in druga težka vprašanja si je že v mladosti začela postavljati psihologinja Melanie Joy, ki v svojih knjigah ponuja tudi odgovore. Identificirala je sistem, ideologijo, kot temu pravi sama, ki ljudem omogoča prehranjevanje z živalmi, čeprav globoko v sebi vedo, da je to moralno vprašljivo početje in da s seboj nosi številne negativne posledice za človeka, človeštvo in planet. To ideologijo je poimenovala karnizem. O vsem tem je Melanie Joy spregovorila na predstavitvi svoje knjižne uspešnice Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave, ki je zdaj izšla tudi v slovenščini, in v pogovoru za Mladino.

  • Migrantske počitnice v Veliki Kladuši?

    Petnajstega avgusta 2019 – tedaj je tako kot danes položaj notranjega ministra zasedal Boštjan Poklukar – je policija ob slovensko-hrvaški meji v Beli krajini prijela kamerunskega državljana Appolina Nano Mepo in ga naslednje jutro tako kot na deset tisoče drugih nezaželenih tujcev prisilno vrnila na Hrvaško, ta pa kakopak potem v Bosno in Hercegovino. Gre za človeka, ki so mu bile kršene človekove pravice? Če da, bi bilo pravično, da bi bil deležen poprave krivic in odškodnine? Odgovor na prvo vprašanje je pritrdilen, saj so to ugotovila najvišja slovenska sodišča. Odgovor na drugo pa, žal, nikalen, utemeljitev državnega odvetništva pa grozljiva.