-
Lene Lekše: Sokolovo oko/Under the Eagle’s Gaze, DobraVaga
V projektu Sokolovo oko se mlada multimedijska umetnica ukvarja z intimnostjo in nadzorom ter raziskuje utopično željo po iskanju naravnega in naključnega v virtualnem prostoru. Predstavila bo ozadje nastanka filma Under the Eagle’s Gaze, ustvarjenega s pomočjo spletnih kamer, ki je z montažo v živo gledalcem v realnem času prikazoval posnetke živali v klasični maniri dokumentarnega filma. Lene Lekše (letnik 1995) je leta 2018 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje magistrski študij. V času študija se je v okviru izmenjave eno leto šolala na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem.
-
Addamsovi, MGL
Družina Addams se je prvič pojavila v stripu, ki ga je ameriški risar Charles Addams leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Znani stripovski liki, oče Gomez in mati Morticia, otroka Wednesday in Pugsley, stric Fester, babica, strežaj Lurch, Stvar in drugi, so v šestdesetih letih 20. stoletja nastopili tudi v priljubljeni TV-seriji. Najbolj so zasloveli v dveh filmih Barryja Sonnenfelda z začetka devetdesetih let, v katerih so blesteli Raúl Juliá kot Gomez, Anjelica Huston kot Morticia, Christina Ricci kot Wednesday in drugi. Muzikal je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, ekscentrične aristokrate pa si lahko zdaj ogledate tudi na odru ljubljanskega gledališča, in sicer v prevodu Andreja Rozmana - Roze in v režiji Aleksandra Popovskega.
-
25 : 1
Spletni portal Metina lista je objavil podatek o sestavi senata Fakultete za elektrotehniko za novo mandatno obdobje. Številke so skrb zbujajoče zaradi razmerja med moškimi in ženskami, novi senat namreč sestavlja 25 članov, med njimi pa naj ne bi bilo nobene ženske. Pravi podatek je malenkost drugačen, v senatu, kot trdijo na fakulteti, res sedi 25 moških (eden izmed njih je dekan), poleg pa je vseeno ena ženska. Osamljena senatorka sicer ne spremeni ničesar.
-
Soap&Skin + Jungstötter, Kino Šiška
Dunajska alter pop zvezdnica Soap&Skin se v Šiško vrača z novim albumom, prvim v šestih letih, v katerih je med drugim z Apparatom posnela skladbo z naslovom Goodbye, ki jo najbrž poznate iz uvodne špico priljubljene Netflixove serije Dark, ter se z Anno Calvi, Lætitio Sadier in Jeanne Added ganljivo poklonila pokojnemu pop kameleonu Davidu Bowieju. Pred Soap&Skin bo občinstvo ogreval mladi Fabian Altstötter, ki je glasbeno pot začel že v najstniških letih, in sicer kot ustanovitelj benda Sizarr. Danes pa navdušuje pod umetniškim imenom Jungstötter.
-
-
That is to say, everyone, Ravnikar Gallery Space
Za mnoge umetnike so skicirke nekaj najvrednejšega, kar imajo. So kot prenosni arhivi časov in prostorov, mikrosvet dnevniških oblik in zbirk pobega. Četudi so skicirke včasih priložnost za osebni prostor in premislek ter pomenijo varnost umika, kjer se ne počne ničesar, jih umetniki uporabljajo za odpiranje in širjenje svoje likovne ustvarjalnosti, ohranjanje svobodne kretnje, za svoje prve osnutke in zaznamke, lahko pa so tudi prostor nevednosti in brezčasja. Podobe, ki jih najdemo v skicirkah, so pogosto neobremenjene, zato umetnikom omogočajo, da rišejo brez pritiska in vnaprej določenega cilja. S svojo intimno dnevniško formo skicirke pogosto ostajajo zasebne in zaprte, redko odprte za javnost pa nam ponujajo in predstavljajo neprecenljiv vpogled v raznolikost ustvarjalnih procesov in raziskovanj posameznih umetniških praks. Pri razstavi izbranih skicirk That is to say, everyone bodo na ogled dela Nevene Aleksovski, Ivane Bajec, Nine Čelhar, Mine Fine, Simona Kocjančiča, Maje Babič Košir, Mihe Perneta, Helene Tahir in Leona Zuodarja.
-
Nasprotje stvari, Slovensko mladinsko gledališče
Pretiravanje, parodija, provokacija in subverzivna igra z mejami med realnostjo in fejkom so v tekmi za politično pozornost postali izjemno uigrana sredstva populizma. Žrtev teh manipulacij pa je »mali« človek. V uprizoritvi režiserja Borisa Nikitina Nasprotje stvari bodo nastopili Primož Bezjak, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blaž Šef in Stane Tomazin, ki so sodelovali tudi pri končni različici besedila.
-
Nekulturni neplačniki
V Sloveniji so z neplačniki še vedno težave, veliko jih je tudi v umetnosti in glasbenem ustvarjanju. Glasba oziroma koncertna dejavnost je sploh posebno področje, ki je ranljivo predvsem zaradi sindikalne neorganiziranosti, zato so posamezni glasbeniki prepuščeni sami sebi, ko se ubadajo s prizorišči in organizatorji, ki niso poravnali računov za njihove nastope.
-
UK4 Garage: Enchanted Rhythms, Klub K4
Štirkina garaža že tradicionalno odpira svoja vrata, v svoje prostore pa bo vabila kultne in sodobne basovske odvode. Prvi gost bo Enchanted Rhythms, v Berlinu živeči Britanec, ki svoje ritme predstavlja v mesečni oddaji Casmere Radio, na odmevnem blogu ter kot rezident v legendarnem Griessmuehleju. Pred njim bo garažo ogreval Marin (house, garage), na malem plesišču pa bosta iz zvočnikov donela Lavka in Kosta.
-
Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, MGLC
Razstava je sestavljena iz dveh delov, prvi z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v sedemdesetih letih je posvečen japonski grafiki sedemdesetih let, drugi, dokumentarni, pa je naslovljen Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja. Slednji osvetljuje enega od mnogih družbeno-umetnostnih poglavij, povezanih z zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. Z izborom likovnega, arhivskega, fotografskega in drugega gradiva poskuša prikazati komunikacijo med geografsko in politično oddaljenima državama v sklopu ambiciozne mednarodne likovne prireditve, kot je Grafični bienale Ljubljana.
-
Alien Express: Drugi let, Kino Šiška
Ena od najvidnejših in najustvarjalnejših plesalcev mlajše generacije, Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek, bosta v Kinu Šiška skupaj z didžejem SunnySunom, jazzistom Kristijanom Krajnčanom in svetlobnim gverilcem Borutom Bučinelom predstavila plesno predstavo Alien Express: Drugi let. Istoimenski prvenec ju je popeljal po gostovanjih od Kameruna do Brazilije, zanj sta prejela tudi nagrado Ksenije Hribar za najperspektivnejša koreografa. V napovedi predstave pa ustvarjalci opozarjajo, da se je med njih na odru in za njim vrinilo neznano bitje, zato nam bodo pokazali, kako se z njim spopasti, kaj narediti, kaj sploh hoče in od kod je prišlo.
-
Café Evropa, Gledališče Glej
Uprizoritev Café Evropa predstavlja nenehno izgubljene in močno razdvojene ljudi, ki se srečujejo s svojimi strahovi in razpadajo pred očmi »razpadajoče Evrope«. »Kdo smo? Kam gremo?« se sprašujejo ustvarjalci predstave. Pravijo, da je Café Evropa simbolno mesto Evropske unije, sodobnega Babilona, v katerem druga z drugo, ena mimo druge in ena proti drugi sobivajo različne identitete. Avtorji in nastopajoči v predstavi so Anna Andolšek, Laura Antončič, Manca Dečman, Almedin Kajtazović, Tina Malenšek, Kaja Savodnik in Nina Žerdin. Glejeva produkcija je izvedena v okviru ID:Babylon, gledališkega projekta, v katerem raziskujejo izkušnje najstnikov po Evropi.
-
Festival frankofonskega filma, Kinodvor
Ob praznovanju mednarodnega dneva frankofonije bo v Kinodvoru potekal Festival frankofonskega filma. Ob tej priložnosti bodo prihodnji teden predvajali tri filme; 18. marca ob 20. uri Ne bom več luzerka režiserke Urše Menart, ta govori o 29-letni diplomantki umetnostne zgodovine brez dela, ki se znajde na kavču svojih staršev; 20. marca ob 17. uri provokativni film Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari Raduja Judeja; 23. marca pa še privlačen celovečerec Dvojna življenja Olivierja Assayasa o založniku, igralki, pisatelju in asistentki znanega politika.
-
Zadnji izdih
V času družbenih omrežij je smrt zvezdnikov postala nekaj trivialnega, hešteg #RIP pa že skoraj potrošno blago. Zato se med umrlimi tisti, ki si resnično zaslužijo omembo in mesto v zgodovini, v tej množici objav nemalokrat izgubijo. Ko umre starejši umetnik, ki je bil v legendo povzdignjen že za časa življenja, se mu praviloma priklonimo in pomahamo v slovo, ko pa umre glasbenik, za katerega smo slišali, da se bo še letos ponovno odpravil na turnejo in ga bomo kmalu imeli priložnost videti na odru, pa vedno znova dobimo občutek, da smo zamudili priložnost, da bi bili tudi sami del neke zgodovine. Še posebej pri tistih, ki jih je šele smrt postavila v zgodovinski kontekst. V to kategorijo sodi tudi Keith Flint, glas in stas britanske zasedbe The Prodigy, ki so ga 3. marca v 49. letu starosti našli mrtvega na njegovem domu v Essexu. Član benda Liam Howlett je razkril, da je Flint storil samomor. Takoj po tem je po spletu zaokrožila njegova domnevno zadnja fotografija, na kateri teče maraton, s pripisom, kako zdrav je bil videti. A osebnih stisk ljudje (kaj šele javne osebnosti) ne razkazujejo in ne govorijo o njih.
-
Rdeče zore, Ljubljana
Dvajseti mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore je že v polnem zamahu in bo potekal do 10. marca v različnih prostorih znotraj avtonomne tovarne Rog in AKC Metelkova mesto. Na jubilejnem festivalu bo 16 dogodkov. Več o festivalu si lahko preberete na spletni strani rdecezore.org, kjer boste našli tudi urnik in program vseh letošnjih vsebin.
-
Phi w/ Aleksi Perälä, Klub K4
Phi je v najglasnejšo ljubljansko klet tokrat povabil enega od najzanimivejših elektronskih producentov zadnjih let – Aleksija Perälo. Če pustimo ob strani začetke pri kultni založbi Rephlex, je Aleksijeva serialka Colundi v zadnjih petih letih poskrbela za enega od vrhuncev elektrominimalizma, ki ga opevajo vsi resnejši portali in pisci, za njegove hipnotične hite pa se zanimajo znana imena, kot sta Nina Kraviz in Clone. Poleg Aleksija se bodo na velikem plesišču sukali tudi Evano in Fraku, na malem pa Kosta in Marin.
-
Benjamin Nachtigall: Pametna bitja, Ravnikar Gallery Space
Umetnik Benjamin Nachtigall ustvarja risbe, slike in kiparske instalacije. Nujo po ustvarjanju je že v najstniških letih začel prevajati v glinene skulpture, ki nastajajo hkrati in tako medsebojno vplivajo druga na drugo. V prostor jih nemalokrat postavi zraven slik in risb, najbolj pa ga navdušuje neskončnost razkrivajočih se možnosti oblikovanja z glino. Kiparska instalacija Pametna bitja postavi obiskovalca na sredino mrežastega okvirja, ki je poseljen z glinenimi, glaziranimi bitji, ki sedijo, se naslanjajo ali obešajo nanj. Ta bitja so povsem depersonalizirana, saj je umetnik na njihove obraze, ki morda izražajo zaskrbljenost, radost ali pa le zdolgočasenost, »posadil« dele rastlinja ali sadja – limone, lubenice, artičoke in še kaj. Interakcijo med njimi nadomeščajo pametni telefoni, vneto jih držijo v rokah, zavedajoč se svoje nemoči za vzpostavitev prave komunikacije.
-
Ballet National de Marseille in ICK Amsterdam, Cankarjev dom
Kreativni dvojec na čelu baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam Emio Greco in Pieter C. Scholten se po dveh letih vrača v Ljubljano. In to v velikem slogu, saj bo svetovna premiera plesnega diptiha Pojavitev | Izginotje prav v Cankarjevem domu. Diptih Kindertotenlieder je navdihnil cikel pesmi Friedricha Rückerta (posvetil jih je svojim preminulim otrokom), ki jih je glasbil Gustav Mahler.
-
Pust me na Matter, Klub K4
Z nedavno izdanega Troglava se bodo v najglasnejšo ljubljansko klet prav na pustni torek spustili fantje iz skupine Matter, ki so jih organizatorji označili za »najbolj nesramne kurente domače scene«. Od zadnjega nastopa na Kersnikovi so izdali dva albuma, pojačali auto-tune, publiko in avtohtone dovtipe. Na pustnem koncertu ste lahko namaškarani v meduze, šamane ali pa v mame. Če vam to ne ustreza, lahko pusta hrusta iščete v kakšnem drugem klubu, rajanj ne bo manjkalo, vodnik po njih pa boste našli na naši spletni strani www.mladina.si.
-
Moliere: Tartuffe, Mestno gledališče ljubljansko
Da je beseda tartif s svojimi izpeljankami postala del slovenskega besedišča, gotovo dokazuje, kako odmevne so uprizoritve te znamenite igre v slovenskem prostoru. V Tartuffu je Molière neusmiljeno obračunal s hipokrizijo cerkvenih in dvornih dostojanstvenikov, pa tudi z naivnostjo in lahkovernostjo verujočih podložnikov. Nakopal si je neodpustljive zamere, saj so se mnogi v igri prepoznali. Igra je bila nekaj let prepovedana in vrstili so se celo pozivi, naj komediografa sežgejo na grmadi. Tartuffe, ta veliki prevarant, goljuf, lažnivec, slepar, svetohlinec, spletkar, hinavec, koristoljubnež, povzpetnik, dvoličnež, grabežljivec, pohlepnež, skopuh, brezsrčnež, stiskač, pogoltnež, izkoriščevalec in še bi lahko naštevali, bi težko kaj opravil, če ne bi našel nekoga, ki mu je nasedel in se mu pustil ovijati okrog prsta. Nova uprizoritev bo izvedena v režiji Tina Grabnarja, v njej pa bodo nastopili Matej Puc, Jure Henigman, Matej Zemljič, Jernej Gašperin, Jana Zupančič, Lena Hribar, Mojca Funkl in Bernarda Oman.
-
Shared Meanings, Kolektiv U10, Galerija Škuc
Samo še do nedelje si lahko ogledate skupinsko razstavo Shared Meanings, na kateri sodelujejo Lidija Delić, Nina Ivanović, Isidora Krstić, Iva Kuzmanović, Marija Šević, Sava Knežević, Nadežda Kirćanski, Andrea Dramićanin, Nemanja Nikolić, Nikola Grozdanović, Slavica Obradović in Milica Baltovski.
-
Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater
Gledališka predstava v režiji Nejca Gazvode je nastala po romanu pisateljice in pesnice Katje Perat. Nadežda Moser, protagonistka romana Mazohistka, dvakrat izgubi glas – a tudi takrat, ko govori, njen glas ne šteje, ujeta je tako v nesrečnem zakonu kot tudi v vlogi ženske in v moškem obdobju, v katerem živi. Doba moderne in secesijski Dunaj namreč nista ravno favorizirala žensk. Nadežda je junakinja, katere stiska seže prek njenih zgodovinskih okvirov – skozi vso človeško zgodovino in vse do današnjega dne, ko se zdi, da so bili vsi popravki ženskih pravic v dvajsetem stoletju zgolj kozmetika. V predstavi bodo nastopili Anuša Kodelja, Sara Dirnbek, Jurij Drevenšek, Žan Koprivnik in Aleš Valič.
-
Neneh Cherry + Charlotte Adigéry, Kino Šiška
Po sedmih letih se v Ljubljano vrača Neneh Cherry, ikona angažiranega elektronskega popa in hiphopa, ki je 2012 v Križankah nastopila z jazz triom The Thing, tokrat pa bo v gosteh s svojo zasedbo. Poleg obveznih starih hitov, tudi najbolj emtivejvskih 7 Seconds in Manchild, bo občinstvu v Šiški predstavila povsem novi album Broken Politics, ki ga je posnela s Kieranom Hebdenom (Four Tet) in 3D-jem (Massive Attack) in je poln soula. Neneh Cherry je svojo samostojno glasbeno pot začela že leta 1982, pred tem pa je pela v postpunk zasedbah The Slits in Rip Rig and Panic. Manj znano je dejstvo, da je kot aranžerka sodelovala na prvencu zasedbe Massive Attack Blue Lines (1991). Občinstvo bo pred Neneh ogrevala belgijsko-karibska sintpop glasbenica Charlotte Adigéry, ki je pravkar izdala svoj drugi EP Zandoli.
-
Duo Milko LazarKristijan Krajnčan, Kulturni center Janeza Trdine
Duo Milko Lazar-Kristijan Krajnčan sta dva glasbenika/skladatelja/multiinštrumentalista različnih generacij, ki ju povezuje močna navezanost na klasično glasbo ter tudi na jazz in sodobno komponirano in improvizirano glasbo. Program, ki sta ga naslovila s pomenljivim naslovom First Cut, je preplet lastnih avtorskih skladb in svobodne improvizacije.
-
Simon Kocjančič: Nikoli ne vem, Ravnikar Gallery Space
Umetnik Simon Kocjančič se udejstvuje na področjih risbe, slikarstva, grafike in umetniških fanzinov, blizu mu je underground scena. Že od svojih začetkov se poigrava z lastnim mešanjem oljnih barv, kjer se izogiba čistim, primarnim barvam. Razstava Nikoli ne vem predstavlja avtorjeva novonastala dela, ki jih je snoval v umirjenem ritmu ruralnega življenja, zunaj mestnega vrveža. Kocjančiču ni bila nikoli blizu ideja, da bi gledalcu povedal, kaj je na sliki in kako jo mora dojeti, saj ga noče prikrajšati za užitek ob iskanju in tvorjenju pomenov.
-
Ali: Strah ti pojé dušo, Fassbinderplac: Železniški muzej Slovenskih železnic
Gledališka predstava v režiji Sebastijana Horvata in v produkciji SNG Drama Ljubljana se dogaja v Nemčiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali, je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij. Zbliža se z Emmi, šestdesetletno vdovo, ki se preživlja kot čistilka, vendar njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice: Emmine sosede, sodelavke, njeni odrasli otroci in celo prodajalec v lokalni špeceriji postanejo hladni in celo sovražni. Rainer Werner Fassbinder v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkriva večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in prepušča gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – nevralgične točke družbe in posameznika.
-
Alenka Spacal, pravljičarka
Do 21. februarja Alenka Spacal s svojo razstavo ilustracij gostuje v Galeriji Instituta Jožef Stefan. A če si je slučajno ne boste imeli priložnosti ogledati, lahko taista dela občudujete tudi v njenih knjigah. Pri Alenki Spacal je težko zarisati mejo, kje se konča pisateljica in kje začne ilustratorka, saj njene besede rišejo, njene ilustracije pa pripovedujejo, zato jo je še najbolj pravično »popredalčkati« kot pravljičarko.
-
Algiers, Kino Šiška
Ameriška postpunk-gospel zasedba Algiers, ki jo opisujejo kot eno od najvznemirljivejših tekočega stoletja, se po enem letu vrača v Ljubljano. Uporniški Atlantčani, ki veljajo za ostro politično angažirane, so danes razpeti med New Yorkom in Londonom, spogledujejo pa se tudi s temačno elektroniko. Vokalistu in kitaristu Franklinu Jamesu Fisherju, basistu Ryanu Mahanu in kitaristu Leeju Tescheju se je leta 2015 pridružil še nekdanji bobnar zasedbe Bloc Party Matt Tong. Občinstvo v Šiški bodo ogrevali berlinski pop tehnokrati Hope.
-
Jasmina Cibic: Spielraum, KC Tobačna 001
V Londonu živeča slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki v svojih delih pogosto uporablja dokumentarno in arhivsko gradivo, se ljubljanskemu občinstvu predstavlja s segmentom tridelnega razstavnega in filmskega projekta z naslovom Spielraum, ki se opira na esej avstrijskega pisatelja, prevajalca in satirika Karla Krausa. Večletni projekt je v celoti zajet v istoimenski knjigi, ki bo javnosti prvič prikazana na dogodku pred odprtjem. Razstava je razdeljena na dve prostorski enoti, v prvem prostoru galerije denimo stoji kip gole ženske figure z naslovom »Dežela izobilja«, ki je replika izgubljenega kipa, originalno postavljenega pred paviljonom Kraljevine Jugoslavije na barcelonskem EXPU leta 1929.
-
Andrej Rozman Roza: Baal, Slovensko mladinsko gledališče
Rozmanov Baal, ki je nastal po motivih Bertolta Brechta in bo uprizorjen pod režisersko taktirko Vita Tauferja, ni ne prevod niti adaptacija, temveč popolnoma avtonomno avtorsko delo. V SMG poudarjajo, da Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe. Zgodbo prestavi v sodoben čas in domač prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, saj dialoge piše v verzih; želi si, da bi nastal nekoliko tragičen, nekoliko pa tudi cinično zabaven muzikal. Ker je izvirni Baal, pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu pripiše tudi nekaj svoje mladostne poezije. V predstavi bodo nastopili Ivan Godnič, Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga in Matija Vastl.
-
Nove Grimsove pravljice
Poslanke in poslanci so ta teden v državnem zboru obravnavali ustavno obtožbo, ki sta jo proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu sprožili stranki SDS in SNS. Premierov govor, v katerem je Janezu Janši med drugim predočil, da že sam ve, zakaj se sramuje članstva v Zvezi komunistov, je zasenčil vsa druga dogajanja tisti dan. Denimo tudi to, da je poslanec SDS Branko Grims pred vsemi mahal z lažno fotografijo. »V tem sistemu javnega šolstva, kot danes obstaja, se včasih učijo hujše laži, kot smo se v nekdanjem socializmu,« je dejal Grims, medtem ko je v roki tudi sam držal fotografijo in trdil, da je na njej gverilec argentinskega rodu Che Guevara, ki strelja na dve dekleti. Predstavo je namenil poslancu Levice Mihi Kordišu in mu očital, da rad nosi Chejeve majice.
