Peticija Dost je!

Gazo je Izrael v zadnjih treh mesecih tako uničil, da po mnenju predstavnikov Združenih narodov ni več primerna za življenje ljudi in preživetje. Izrael že več kot tri mesece neprestano napada tudi nevojaške objekte: bolnišnice, knjižnice, pekarne, stanovanja in šole. S tovrstnimi napadi krši temeljna določila mednarodnega humanitarnega prava. Število ubitih je preseglo 23.000 – ubiti, ranjeni ali pogrešani so že štirje odstotki celotnega prebivalstva, skoraj polovica žrtev je otrok. Izrael onemogoča dostop do humanitarne pomoči, zaradi česar skoraj 90 odstotkom prebivalstva Gaze grozi huda lakota. Izraelska vojska neselektivno bombardira in strelja neoborožene Palestince in Palestinke, tudi na območjih, namenjenih evakuaciji.

Slovenija je po tihem ustavila izvoz orožja v Izrael

Orožje in deli zanj niso navaden izdelek, ki je na prodaj komurkoli in kadarkoli. Prodaja orožja je strogo omejena in regulirana. Slovenska zakonodaja določa, da lahko vlada prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst orožja ali streliva. Država prav tako vodi poseben, javno dostopen seznam tega, koliko je bilo vsako leto izdanih dovoljenj za izvoz, prenos, uvoz ali prejem vojaškega orožja in opreme.

V interesu vseh razen živali

Večina goveda, ki je bilo 24. novembra lani odvzeto s kmetije Možgan, se je tja vrnila. Inšpektorica Danuša Štiglic, ki je govedo odvzela, pa je prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Prestavljena je bila na drugo delovno mesto, kjer ne more več opravljati inšpekcijskega nadzora.

Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

Ta teden je eden od zdravnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, nekaj sto stavkajočim kolegom poslal elektronsko sporočilo. V pismu, kot se je izrazil, je nanizal nekaj misli o zdravniški stavki: »Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov,« je zapisal. Nato pa dodal: »Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari.«

dr. Bogomir Kovač

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Ekonomija

Komentar / Za antifašistično alianso

V supervolilnem letu v EU in tudi drugod po svetu je vzpon skrajno desnih populističnih strank eno najbolj tveganih in nevarnih globalnih družbenih procesov. Očitno se zmagovita zahodna formula združevanja liberalne demokracije in svobodnega trga, socialne države in globalnega kapitalizma končuje. Od preloma 21. stoletja se krepijo avtoritarni režimi, neoliberalni kapitalizem pa se zapleta v serije globalnih kriz. Evropa danes postaja vedno bolj podobna razmeram v tridesetih letih 20. stoletja. Temeljne ideje in kombinacija političnih ciljev evropske skrajne desnice vse bolj spominjajo na čas vzpona evropskega fašizma. Evropska politična agenda po drugi svetovni vojni je bila zgrajena na antifašizmu, danes pa se ta ločnica izgublja.

Grega Repovž

26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj je javno?

V zadnjih mesecih se v medijih kopičijo primeri zakonitega, a vseeno nesprejemljivega prepletanja javnih in zasebnih interesov – pri čemer vse skupaj poteka vedno znova z javnim denarjem in znotraj javnih ustanov ter na škodo države in njenih interesov kot tudi samih institucij. Ne samo to: v javnem sektorju zaposleni posamezniki in institucije, ki jih običajno vodijo, se vse pogosteje vedejo, kot da gre za zasebna podjetja, njihov prvi interes pa je zaslužiti čim več – vse to znotraj javnega sistema.

Naveza starih obrazov

Pred dvema letoma, v času najbolj grobih napadov vlade Janeza Janše na neodvisne institucije, je eno od bolj umazanih vlog na finančni upravi (Furs) opravil javnosti pretežno neznani uradnik z imenom Simon Starček. Finančna uprava je bila med tistimi državnimi ustanovami, ki si jih je vlada Janeza Janše nemudoma po prevzemu oblasti zelo natančno in sistematično podredila. Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegovega vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem. Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil. Na kadrovskem področju pa so na finančno upravo pod njegovim vodenjem na ključna mesta prišli neizkušeni, a lojalni člani stranke SDS. In ves ta čas je bil Simiču v oporo že omenjeni Simon Starček, sicer matematik po univerzitetni izobrazbi, z doktoratom iz geodezije. Prvih nekaj mesecev, takoj po nastopu vlade, ko se je že vedelo, da se tja vrača Ivan Simič, je Starček kot vršilec dolžnosti vodil finančno upravo, po Simičevem prihodu pa je postal njegov namestnik.

Izrael vidi antisemitizem povsod, razen tam, kjer dejansko je – na desnici

Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu leta 2017 Jeruzalem – kljub nasprotovanju številnih ameriških Judov – priznal za glavno mesto Izraela, pol leta kasneje pa je tja iz Tel Aviva preselil tudi ameriško ambasado. Čudno, da ni tja preselil še glavnega mesta Amerike – Jeruzalem je za evangelijske kristjane, velik del njegovega volilnega telesa, pomembnejši od Washingtona. Trump jim je obljubil, da bo to storil – in obljubo je izpolnil. Evangelijskim kristjanom – »krščanskim sionistom«, kot jim pravijo – se je zdelo, da se je s tem izpolnila tudi stara biblična prerokba o »poslednjih dnevih«.

V slovenskih filmih vse poti vodijo na morje

V slovenskih filmih vse poti vodijo na morje. In tudi Gepack, prvenec tiktokerja Žige Kukoviča, je film o štirih prijateljih, ki se s starim mercedesom – masivnim kot chrysler v Kozoletovem Remingtonu – odpeljejo na morje, a pot je – tako kot v Vincijevem road tripu Babica gre na jug – dolga, polna ovir.

Črna 4.0 / Najtemnejša barva na svetu

Črna je nova črna. A ne katerakoli črna, temveč različica 4.0, kot so jo poimenovali. Že desetletje se namreč v svetu črne barve odvija prava drama. Pred desetimi leti je britansko-indijski umetnik Anish Kapoor eksperimentiral s takrat najtemnejšo črno barvo, imenovano Vantablack, ki so jo v Veliki Britaniji ustvarili z mislijo na uporabo v vojski in ki absorbira kar 99,8 odstotka svetlobe.

Koliko je dejansko vredna in velika stavba, ki so jo kupili za 7,7 milijona evrov?

Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski, za katero je plačalo 7,7 milijona evrov, ni naročilo cenitve, ampak se je zaneslo na cenitev, ki jo je naročil prodajalec. Ta cenitev, pod katero se je podpisal cenilec Anton Rigler, je pokazala, da naj bi bila stavba vredna 7,98 milijona evrov. A kot se je kasneje izkazalo, je cenitev dejansko bila opravljena, v časovni stiski in na podlagi cenitve, ki jo je leta 2017 opravila cenilka Breda Zorko, ki pa je stavbi določila ceno 2,9 milijona evrov.

Jana Ahčin / »Vlada mora začeti skrbeti za javni denar«

Jana Ahčin je bila za predsednico računskega sodišča imenovana julija 2022, nasledila je Tomaža Vesela, ki mu je mandat potekel že konec maja 2022. Je univerzitetna diplomirana ekonomistka z več kot 20-letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih v javni upravi. Delovala je v Službi družbenega knjigovodstva in nato njenih naslednicah, agenciji za plačilni promet in upravi za javna plačila, ki jo je tudi vodila. Bila je tudi direktorica davčne uprave in izpeljala združitev s carinsko upravo v finančno upravo, ki jo je vodila do leta 2019. Po koncu mandata v letu 2019 se je kot svetovalka predsednika zaposlila na računskem sodišču.

Sveče za Gazo

Myriam François, režiserka, pisateljica, avtorica odmevnih dokumentarcev, se je v ponedeljek zvečer na britanski televiziji Sky News pogovarjala o dogajanju v Rdečem morju, o napadih na tovorne ladje in povračilnih napadih letal ZDA in Velike Britanije na položaje hutijevcev. Novinarka jo je vprašala, ali se je morda ameriška administracija odzvala prepozno, ker naj bi bile zaradi akcij hutijevcev ogrožene milijarde dolarjev. »Bombardiramo eno od najrevnejših držav na svetu,« je jezno odvrnila Myriam François. »Bombardiramo jo, ker nekaj ljudi v čolnih podpira Palestince, nad katerimi se izvaja genocid. To je noro, zelo mi je žal, ker Amazonovi paketi zamujajo, tudi moj bi lahko prišel prej, ampak govorimo o genocidu.« Novinarka jo je prekinila, češ veliko ljudi pravi, da ne gre za palestinsko vprašanje, hutijevci naj bi si s tem le povečevali prepoznavnost in pomen. »Če želite ustaviti to, kar delajo hutijevci, razglasite premirje … V Gazi je umrlo že 25 tisoč ljudi, več kot 60 tisoč ljudi je ranjenih, nimajo dostopa do hrane, vode in pomoči. Kako se lahko sploh pogovarjamo o trgovini, ko pa otroke v Gazi operirajo brez anestetikov?«

Koliko plačujemo za najemnine sodišč?

Ministrstvo za pravosodje že leta v Ljubljani plačuje vsak mesec 376 tisoč evrov ali 4,5 milijona evrov na leto za najemnine za različna sodišča. Stavbe, v katerih domujejo sodišča v najetih prostorih, so večinoma neprimerne, predvsem primanjkuje razpravnih dvoran, številne nepremičnine so slabo vzdrževane in neizolirane. Takšno stanje naj bi bilo sicer zgolj začasno, saj naj bi država ob Dunajski za okoli 130 milijonov evrov zgradila sodno palačo, v katero bi preselila vsa sodišča. A z nakupom stavbe na Litijski se ta rešitev sedaj vse bolj umika v nedoločeno prihodnost.

Naši ljudje v Davosu

Na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem alpskem letovišču Davos se vsako leto zberejo superbogati in supervplivni, gospodarstveniki in voditelji, elita pač, ki se tam mreži, lobira, sklepa posle. In išče rešitve za najhujše krize tega časa – pa četudi se v njej praviloma najdejo krivci za nemalo teh kriz. Prav zaradi te hinavščine dogajanje vsako leto spremljajo protesti.

(Stari) oglasi ostajajo

»Panoji ob cestah na kmetijskih zemljiščih. Vse to bo tudi ostalo? Torej 35. člen zakona o urejanju prostora ni uredil ničesar,« zadnje tedne opozarjajo v iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki na družbenih omrežjih opozarja na (vizualno) onesnaževanje slovenske krajine s panoji, polepljenimi z oglasi.