TV komentar / Pomagajmo Rosviti Pesek

Želja izpostaviti, da so se sicer že malce oddaljeni Odmevi v četrtek, 11. januarja, začeli res obetavno. Rosvita Pesek je ob haaški razgrnitvi obtožb Južne Afrike na račun Izraela in njegovega genocidnega ravnanja v Gazi namreč gostila nekdanjega predsednika in svetovalca generalnega sekretarja Združenih narodov Danila Türka. Že prispevek bruseljskega dopisnika Igorja Juriča je bil natančen, citati dobro izbrani – in kdor je spremljal poročanje drugih evropskih javnih televizij, ki so malce motovilile, je bil lahko odkrito ponosen na TV Slovenija in oddajo Odmevi. Türk pa je bil naravnost izjemen – jasen, človeški, brez zadržkov. A tudi vprašanja Rosvite Pesek so bila dobra – novinarsko dobra, saj je spraševala o temeljnih pojmih tožbe zoper Izrael, s čimer je pomagala približati pravno materijo širši javnosti.

Izrael na zatožni klopi

Južna Afrika je Izrael na Meddržavnem sodišču obtožila genocida. V spisu, ki ga je pripravila skupina odvetnikov, dokazuje, da so dejanja Izraela od napadov Hamasa 7. oktobra zavestno namenjena izbrisu Palestincev iz Gaze. Na drugi strani Izrael poudarja, da ima pravico do samoobrambe. Meddržavno sodišče namreč obravnava najhujša hudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto: genocid, zločine proti človeštvu, vojne zločine in agresijo. Za dokončno razsodbo bo predvidoma potrebovalo nekaj let, začasne ukrepe in s tem navodilo o prekinitvi ognja pa bi lahko sprejelo že v nekaj tednih.

Županov hotel, električni katamaran, digitalna križanka, podjetja najbogatejših

»Po eni strani sem kot minister zadovoljen, ker lahko slovenskim podjetjem namenjamo ta denar, je pa seveda očitno, da s temi razpisi nekateri tudi bogatijo.« Tako je gospodarski minister Matjaž Han (SD) v intervjuju v prejšnji številki Mladine potrdil realnost delitve denarja iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Veliko nepovratnih sredstev konča v vprašljivih zasebnih projektih, ki jim je težko pripisati širšo družbeno koristnost, pri največjih igralcih v panogah, ki si z javnim denarjem le še krepijo prednostni tržni položaj, v podjetjih najbogatejših Slovencev, del pa tudi v podjetjih z očitnimi finančnimi težavami. Povzeli smo značilnosti treh razpisov gospodarskega ministrstva, na katerih je bilo razdeljenih dobrih 120 milijonov evrov »pokoronskih« nepovratnih sredstev.

Grega Repovž

19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Uvodnik / Že danes vemo

To je besedilo o Gazi in odgovornosti mednarodne skupnosti za pokol, ki tam pravkar poteka. Ta odgovornost je že nastala in soočenje z njo bo trdo. Trajalo bo desetletja.

Kdo bo nova pravosodna ministrica oziroma minister?

Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Dominike Švarc Pipan je z nakupom stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani izpeljalo enega večjih poslov v svoji zgodovini, a zdi se, da je šlo pri njem narobe vse, kar je lahko šlo. Ministrica se po medijskem razkritju nakupa preplačane in poleg tega opustošene in povsem neprimerne stavbe bori za razveljavitev pogodbe in je to nalogo zaupala celo državnemu odvetništvu. Toda kakšen bo (stvarni oziroma finančni) epilog zgodbe, niti ni tako bistveno, kot je pomembno vprašanje, kakšne bodo politične posledice, torej ministričina prihodnost.

Gašper Beguš / »Znanstvena fantastika je že postala del resničnosti«

Gašper Beguš je raziskovalec in docent na lingvističnem oddelku kalifornijske Univerze v Berkeleyju. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Harvardu, kasneje pa je kot docent deloval tudi na Univerzi Washington. Osrednji vprašanji njegovih študij sta, kako se ljudje učimo govoriti in ali je jezik nekaj unikatno človeškega, kar raziskuje na presečišču jezikoslovja, strojnega učenja in nevroznanosti. Po drugi strani poskuša razumeti tudi, kako delujejo nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, s tovrstnimi raziskavami pa išče vzporednice in razlike med tem, kako se jezika učimo ljudje in kako umetna inteligenca.

Škodljivi dim

V Sloveniji danes tako rekoč nobeno gospodinjstvo za primarni vir ogrevanja ne uporablja premoga. To je logično, država je že daljnega leta 1994 začela omejevati uporabo premoga ali koksa, pri katerem je vsebnost žvepla previsoka. Postopno omejevanje se je začelo že v socializmu, saj so bila mesta, kjer so gospodinjstva za ogrevanje uporabljala velenjski lignit ali zasavski rjavi premog, izredno onesnažena. Premog takrat ni bil drag, ponekod so ga rudarji dobivali zastonj, v uporabi so bile tako imenovane kolnkarte, s katerimi so rudarji prosto razpolagali. V preteklosti je tako pred klasirnico Premogovnika Velenje v kurilni sezoni stala kolona tovornjakov, ki so lignit razvažali od hiše do hiše. A kot zapisano, čas premoga je minil. Prodaja premoga fizičnim osebam se je v Velenju končala leta 2003.

Vlado Miheljak

19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Dva leva

Komentar / Dežela dveh bontonov

Uf, mi pa res ne potrebujemo »mednarodne pomoči«. Smo sami sebi največja nadloga. Vedno zgrabimo bika na napačnem koncu. Začenši pri Tanji Fajon, Nataši Pirc Musar in politiki nasploh.

Gostobesedna predsednica

Odnosi med predsednikom države in predsednikom vlade, če ne štejemo Janeza Drnovška in Janeza Janše, so bili redko tako razgreti, kot so sedaj. Nesoglasje med Natašo Pirc Musar in Robertom Golobom je doživelo vrhunec z imenovanjem Tatjane Bobnar za predsedničino svetovalko, potem ko je odstopila s položaja notranje ministrice zaradi Golobovega domnevnega političnega vmešavanja v delo policije. Zdaj se je še zaostrilo, ko je predsednica v nedavnem intervjuju za N1 dejala, da bi moral premier, če bo protikorupcijska komisija (KPK), ki preiskuje primer, ugotovila, da je kršil integriteto, odstopiti.

Za občutek varnosti smo kupili še nekaj raket

Plačali bomo 146,82 milijona evrov, so ta teden sporočili z obrambnega ministrstva, in za to dobili nemški sistem zračne obrambe srednjega dosega, imenovan IRIS-T SLM. En tak sistem sestavljajo tri izstrelitvene naprave na tovornjakih, ki nosijo po osem raket z dosegom 40 kilometrov, in ločeno poveljniško vozilo. Po neuradnih podatkih naj bi bili kupili dva takšna sistema. Z enim bi lahko recimo varovali Ljubljano, z drugim pa letališče Cerklje in krško jedrsko elektrarno.

Dovoljene ali prepovedane varde?

Ustavno sodišče je presodilo o zakonodaji, ki omejuje delovanje obmejnih vojaških straž, paravojaških enot, znanih pod imenom Štajerska oziroma Slovenska varda. Ugotovilo je, da so veljavne omejitve skladne z ustavo in da ne posegajo čezmerno v pravice odraslih moških, ki bi se radi igrali vojake.

Študenti za Palestino

»Bojim se, da bom umrl in postal navadna številka. Da bo vse izginilo, še preden bom lahko poslal to sporočilo,« se je glasilo eno izmed pisem Palestincev iz Gaze, ki so jih na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV) prebirali študenti in s tem od vodstva fakultete zahtevali, da se opredeli do vojne v Gazi in podpre Palestino. Fakulteta nad zahtevo ni preveč navdušena.

Inflacija podkastov

Kamorkoli boste pogledali, boste našli podkaste. Imajo jih spletni vplivneži, omislil si ga je že tako rekoč vsak večji medij, prvi Radio Slovenija, a danes ga imajo tudi že N1, Delo in POP TV, če jih omenimo samo nekaj. Še več, po izteku predsedniškega mandata se je zanj odločil tudi Borut Pahor, ta teden je izšel prvi »predsedničin podkast« Moč besede, ki ga vodi Nataša Pirc Musar, prav te dni pa se napoveduje prva epizoda podkasta, ki nastaja v vladnem uradu za komuniciranje. Skratka, podkasti so povsod, prešli so v mainstream.

Mladi zdravniki vs. nevladniki

V nedeljo, 14. januarja, so Mladi zdravniki na svojem profilu na omrežju X v napadu na Glas ljudstva in v podporo Fidesovi stavki zapisali: »Erar pravi, da je 106 organizacij, združenih v Glas ljudstva, prejelo 139.216.355 evrov v letu 2023.« S tem denarjem bi menda lahko financirali time družinske medicine za milijon Slovencev.

Veliki apetiti na Kredarici

Agencija za okolje (Arso) je novembra lani objavila javno naročilo za prenovo in razširitev podnebnega observatorija na Kredarici, ki je zdaj v prizidku Doma na Kredarici. »Opazovalnica deluje skoraj 70 let, od leta 1954,« so na Arso zapisali ob objavi razpisa. »V letu 2014 smo obnovili meteorološko merilno mesto, zdaj pa je na vrsti objekt, v katerem bivajo in delajo kolegi. Nazadnje je bila postaja obnovljena leta 1983.« Gre za edino visokogorsko meteorološko postajo v Sloveniji s stalno človeško ekipo.

N'toko

19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Žive meje

Komentar / Pravica do višje plače

Slovenski sodniki so v zadnjem letu uprizorili enega najbizarnejših sindikalnih bojev vseh časov. Druga združenja delavcev so se v boju za višje plače pogajala, protestirala in stavkala, sodni svet pa si je povišico izboril kar z ustavno odločbo. Kakšna poteza! Sodniki so enostavno izdali zavezujoči akt, v katerem piše, da so sodniške plače prenizke, in s tem spravili državo v kot – če vlada ne pljune denarja, jo čaka izvršba. Seveda so to okrasili z utemeljitvami o »ohranjanju neodvisnosti sodne veje oblasti« in podobnimi floskulami, a vsakemu je jasno, za kaj gre: sodniki so uporabili svoje vzvode, da so si mimo ustaljenih pogajalskih poti izborili povišice. Vlada, ki želi usklajevati sodniške plače skupaj z drugimi v javnem sektorju, se je tako znašla v prekršku, dežurni komentatorji, s predsednico republike vred, pa ji že očitajo »rušenje pravne države«. Tako imamo prvič opravka s stavkovno zahtevo, ki ne išče legitimnosti v potrebah in pravicah delavcev, pač pa v pravnem redu.

Obdavčite me

Dvaintridesetletna Marlene Engelhorn pozornost javnosti zbuja že vse od leta 2020, ko ji je računovodja razkril, da bo nekoč podedovala del babičinega skoraj štiri milijarde evrov vrednega premoženja in s tem – kar tako, brez truda – postala milijonarka. Vse odtlej sodi med najodločnejše zagovornike pravičnejše porazdelitve sredstev in višje obdavčitve zelo bogatih. Pridružila se je pobudam za višjo obdavčitev bogatih, kot sta Patriotic Millionaires in Milijonarji za humanost, nato pa podobno pobudo, Taxmenow (Obdavčimezdaj), zagnala še v Srednji Evropi.

Res znova ječijo tečaji Evrope?

Aleksandar Hemon je bosansko-ameriški pisatelj, po pandemiji tudi elektronski glasbenik, predvsem pa mislec, katerega domovina je nekoč razpadla. Zelo je občutljiv za delitve med ljudmi. Za skrajnosti. Opozarja na nevarnosti, ki jih prinašata nacionalizem in populizem.