MLADINA Trgovina

Urša Marn

  • Urša Marn

    2. 3. 2018  |  Mladina 9  |  Politika

    Lokalni politiki z megaprojekti

    Celje je ena od občin, ki se najslabše odzivajo na stanovanjske potrebe prebivalstva. Namesto da bi stanovanjski fond povečevala, ga že leta vztrajno krči. Občinska družba Nepremičnine Celje je v zadnjih osmih letih fond neprofitnih stanovanj v lasti občine ali samega podjetja zmanjšala za več kot sto stanovanj, saj si s prodajo izboljšuje poslovanje. Lani je v neprofitni najem oddala manj kot 30 stanovanj, leto poprej zgolj 20. Kar 170 občinskih stanovanj je praznih in so potrebna temeljite obnove, na seznamu upravičencev do neprofitnih stanovanj pa je skoraj 500 občank in občanov. Več

  • Urša Marn

    23. 2. 2018  |  Mladina 8  |  Politika

    Politiki v šoli

    Minuli teden je celotni generaciji tretjega letnika v prostorih novogoriške gimnazije predavala evropska poslanka in članica stranke SDS Patricija Šulin, sicer doma iz Trnovega pri Gorici. V intervjuju z dijaki je odgovarjala na vprašanja o poklicni poti, pa tudi na vprašanja o nekaterih aktualnih temah, kot so črpanje evropskih sredstev, brezposelnost mladih in širitev Evropske unije na Zahodni Balkan. To pa ni bilo edino srečanje dijakov z evropskimi poslanci. Pred tem so se sestali že z Lojzetom Peterletom, Francem Bogovičem in Tanjo Fajon. Vsa srečanja so potekala v okviru projekta Šola, ambasadorka Evropskega parlamenta, nad katerim bdi Informacijska pisarna EP v Sloveniji. Več

  • Urša Marn

    16. 2. 2018  |  Mladina 7  |  Družba

    Carinska pošta

    Nakupovanje prek spleta je vse bolj priljubljeno tudi med slovenskimi potrošniki. Razumljivo. Slovenski kupci še posebej radi kupujejo v spletnih trgovinah na Kitajskem in v ZDA. Se pa številni ne zavedajo, da je nakup izdelkov v državah zunaj Evropske unije povezan z dodatnimi stroški, pri čemer ne mislimo samo na dajatve, kot sta carina in davek na dodano vrednost, temveč tudi na strošek carinskega posredovanja, ki vam ga ob uvozu lahko zaračuna Pošta Slovenije. Več

  • Urša Marn

    9. 2. 2018  |  Mladina 6  |  Družba

    Socialni dumping

    Vse več vlad Uber prepoveduje ali tako omejuje, da se s trga umakne sam, slovenska pa se na vso moč trudi, da bi mu posel omogočila. Ne zanima je, da se ta korporacija širi na škodo držav, v katere prihaja, saj niža plače in pospešuje prekarizacijo. Sporno se ji ne zdi niti to, da gre za eno tistih velikih korporacij, ki dobiček skrivajo v davčnih oazah. V vladi so odločeni, da Uberju odprejo vrata. Več

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Družba

    Metka Zorec, učiteljica

    Nimam težav na glas povedati, da sem po poklicu učiteljica, in nimam manjvrednostnega občutka zato, ker nisem zdravnica, pravnica ali psihologinja. Je pa res, da se je odnos družbe do učiteljev spremenil. Marsikdo misli, da se na šolo odlično spozna samo zato, ker je nekoč sam hodil vanjo, pa čeprav je bilo to pred 20 ali 30 leti. Nezaupanje v učiteljsko delo vnaša tudi vse večja kaotičnost devetletke, ki nikoli ni doživela resne evalvacije, vanjo pa so vnašali nove vsebine in programe. Več

  • Urša Marn

    19. 1. 2018  |  Mladina 3  |  Družba

    Kako skrajšati čakanje

    Naraščanje stroškov za zdravstvo in gneča pri osebnih zdravnikih in na urgenci nista izključno slovenska pojava. Z njima se bolj ali manj uspešno spoprijemajo tudi druge evropske države. Eden od načinov, s katerimi je mogoče vsaj nekoliko razbremeniti ambulante, je brezplačni zdravstveni telefon, prek katerega lahko uporabniki 24 ur na dan vse dni v tednu dobijo nasvet glede zdravstvenih težav. Več

  • Urša Marn

    12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

    Kdaj, če ne zdaj?

    Poslanci Levice vztrajajo pri zvišanju minimalne plače. Ker jim tega ni uspelo doseči z novelo zakona o minimalni plači (proti noveli so glasovali izključno poslanci SMC in SD), predlagajo drugačno rešitev. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

    Pregled leta: Politična optimizacija

    Da je kapital nad zakoni, je bilo jasno najpozneje aprila 2016, ko so v javnost prišli Panamski dokumenti, ki so razkrili, kako največje svetovne korporacije in bogati posamezniki skrivajo denar v davčnih oazah. Evropski politiki so takrat prisegali, da bodo storili vse, da preprečijo škodljive davčne prakse. A je ostalo le pri besedah. Ko so novembra 2017 v javnost prišli še Rajski dokumenti, ki so razkrili še več davčnega utajevanja in davčne »optimizacije«, se je odvrtel podoben scenarij: veliko obljub in pičel izkupiček. Dobili smo sicer prvi evropski črni seznam davčnih oaz, na katerem je veliko eksotike – od Barbadosa do Združenih arabskih emiratov, a nobene evropske države, čeprav obstaja vrsta dokazov, da velike korporacije največ dobička skrijejo prav sredi Evrope: v Luksemburgu, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Ekonomija

    Pregled leta: Leto rekordov

    Slovenija je bila med državami, kjer je bil padec rasti v kriznem desetletju med 2007 in 2016 najgloblji. A smo se pobrali in močno odbili nazaj. V letu 2017 je bila rast slovenskega gospodarstva celo druga najvišja v Evropski uniji, kar je mnoge presenetilo, predvsem institucije, ki gospodarska gibanja napovedujejo, saj so se prav vse, od evropske komisije, Evropske banke za obnovo in razvoj do domačega Umarja v svojih napovedih krepko zmotile in nas podcenile. A še pomembnejše: rast slovenskega gospodarstva je zdrava in na daljši rok vzdržna. Njen ključni motor je še vedno izvoz, ki je leta 2017 rasel po rekordni, 8,8-odstotni stopnji, svoj del pa je končno prispevala tudi domača potrošnja. Gospodinjstva in podjetja si spet upajo tvegati, predvsem zaradi višjih zaslužkov, pa tudi zato, ker je krč popustil in jih ni več strah prihodnosti. Večina podjetij je v letu 2017 končala proces razdolževanja in spet ustvarjajo dobiček. Tudi banke so zdrave. Brezposelnost se manjša. V zadnjem letu se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo za skoraj 15 odstotkov. Odpirajo se nova delovna mesta. Bonitetne agencije, ki so nas nekoč uvrščale med najbolj tvegane evropske države, ob bok Grčiji, Cipru in Portugalski, nam zdaj druga za drugo dvigujejo bonitetno oceno, kar državi omogoča ugodno refinanciranje kreditov. Več

  • Urša Marn

    22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Družba

    Ali pacienti res nimajo kam?

    »Brez osebnega zdravnika že 126.000 Slovencev in Slovenk. Pacienti nimajo kam,« so v teh dneh bentili mediji. Pa je res tako hudo? Nobenega dvoma ni, da imamo v Sloveniji premalo zdravnikov. Na število prebivalcev imamo skoraj četrtino manj zdravnikov od povprečja EU. Še natančneje: v Sloveniji imamo 2,8 zdravnika na tisoč prebivalcev, povprečje v EU pa je 3,5. »V nekaterih specialnostih je zdravnikov specialistov celo 70 odstotkov manj kot v državah z optimalno urejenim zdravstvenim sistemom,« je v analizi slovenskega zdravstvenega sistema ugotavljal ekonomist Velimir Bole. Ker je število pregledov na prebivalca večje od povprečja EU, so zdravniki specialisti v nekaterih specialnostih bistveno bolj obremenjeni, kot pa je normalno v EU, ugotavlja Bole. Več