Borut Mekina
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Družba
Družba znanja in visokošolski štrajk
Radi govorimo o družbi znanja in o tehnoloških prebojih kot še eni od variacij na temo učite se in učite. Dejansko se svet vrti drugače. Na številnih področjih, vzemimo za primer farmacijo, se podjetjem splača veliko več denarja vlagati v trženje, oblikovanje nove embalaže ali celo sponzoriranje zdravnikov kot pa v razvoj novih produktov. Podobno je pri plačah, s katerimi družba vrednoti dejavnosti ali poklice. Če bi torej sodili po višini plač, so v Sloveniji največji geniji menedžerji, predvsem predsedniki uprav v finančnih institucijah, na drugem mestu pa najdemo zaposlene v elektroenergetiki. Finančniki in energetiki sodeč po tem največ prispevajo k družbi in njenemu napredku.
-
26. 5. 2023 | Politika
So Janševi preiskovali tudi bančne račune Aleksandra Čeferina?
Po informacijah, ki smo jih pridobili na Mladini, so nameravali na finančni upravi (Furs) in na uradu za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše preverjati tudi osebne transakcijske račune Aleksandra Čeferina, predsednika evropske nogometne zveze (UEFA).
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Ko smo v Mladini pred leti začeli raziskovati madžarsko financiranje medijev SDS, torej omrežje Nova24, se je v ozadju izrisala slika širšega, geopolitičnega spopada, ki je v vzhodni in srednji Evropi izbruhnil po finančni krizi. V številnih vzhodnoevropskih državah so se tudi s podporo Rusije in po vzoru Putina razpasla zavezništva lokalnih samodržcev ali populistov, ki so svojo oblast začeli utrjevati s propagando. Nadzor nad mediji in zatiranje neodvisnih novinarjev, napadi na nevladne organizacije so bili ključni vzvodi njihove moči, tako rekoč novi recept za uspeh. Ta bitka, ki jo vsakodnevno spremljamo v Sloveniji v obliki razplamtevanja sovražnega govora in maltretiranja RTV, je bila v nekaterih drugih državah veliko brutalnejša. Makedonija je bila tak primer. Kot država se je namreč pred leti znašla pred odločitvijo, ali se bo približala Natu in EU ali pa se bo tesneje povezala z Vučićevo Srbijo in Putinom. Pri križanju regionalnih interesov smo lahko v Makedoniji videli vse: tovarne ali celo naselja trolov, ki so producirali lažne novice, priča smo bili množičnemu prisluškovanju 20.000 Makedoncem in celo insceniranim izbruhom nasilja.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Kje so danes šikanirani in kje politično nameščeni kadri?
Pod tretjo vlado Janeza Janše sta poleg policije predvsem finančna uprava (Furs) in urad za preprečevanje pranja denarja doživela največjo kadrovsko revolucijo. Pri uradu za preprečevanje pranja denarja velja izpostaviti primer Lea Pongračiča, ki je v uradu vodil oddelek za sumljive transakcije. Pongračič je v času Janševe vlade moral oditi na Furs, kjer ni imel posebnih pristojnosti. Od tam pa je na njegovo mesto na urad za preprečevanje pranja denarja prišla neizkušena simpatizerka SDS Simona Kaučič. Na Fursu so se kadrovske menjave leta 2020 začele z odstavitvijo izkušenega Petra Jenka, ki ga je sprva nadomestila Irena Nunčič, nekoč članica SDS in vodja volilnega štaba na županskih volitvah v Šmarju pri Jelšah, kjer je sodelovala z Vinkom Gorenakom. Namestnik generalnega direktorja pa je postal Simon Starček, nekdanji podpredsednik odbora SDS za izobraževanje. Ključno pozicijo znotraj Fursa, to je položaj direktorja posebnega davčnega urada, ki se ukvarja z najtežjimi in največjimi primeri, pa je septembra leta 2021 zasedel na zaigranem natečaju izbrani Tomaž Deželak, med drugim predsednik lokalnega odbora SDS iz Domžal in podžupan te občine.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Žugelj je kariero začel leta 1999 kot upravni delavec na ministrstvu za finance, v sektorju za davčni in carinski sistem. A se je nenavadno hitro po karierni lestvici povzpel v času prve vlade Janeza Janše, ko je leta 2006 postal direktor uradnega lista, dve leti za tem pa že direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) – pa četudi ni bilo povsem jasno, ali ima zahtevanih 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
Minuli teden je izbruhnilo veliko ogorčenje med vladajočimi politiki. V upravi Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja družbe v lasti države, sta si oba glavna menedžerja, to sta Žiga Debeljak in Janez Tomšič, krepko zvišala prejemke. Novico so sprva objavili v Financah: predsednik uprave SDH Debeljak naj bi namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto za april prejel 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto kar 16.500 evrov. Sledile so izjave ogorčenja iz koalicijskih strank Svobode, SD in Levice. Prva nadzornica SDH Karmen Dietner – seveda sklep o zvišanju plač uprave sprejme nadzorni svet, ne uprava sama – je v prvem odzivu med razlogi za zvišanje plač upravi navedla domnevno povečan obseg dela zaradi energetske krize in pripojitve slabe banke k SDH, pa tudi podatek, da se v primerjavi z družbami, nad katerimi bdijo v SDH, plače pri njih od leta 2013 niso usklajevale z inflacijo. To politikov seveda ni pomirilo.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
Oktobra 2021 so vsi oddelki, povezana podjetja in podružnice kitajskega podjetja Hisense dobili elektronsko sporočilo, v katerem je njegovo izvršno vodstvo Franju Bobincu, bivšemu predsedniku uprave Gorenja in sedanjemu podpredsedniku družbe Hisense International, izreklo »opozorilo z rumenim kartonom«. Glede na vsebino elektronskega sporočila so mu Kitajci izrekli opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi ugotovljenih finančnih malverzacij v avstrijski veji Gorenja leta 2015 in 2018, torej še preden je Hisense leta 2018 prevzel Gorenje.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Sanja Ajanović Hovnik je ena najtesnejših zaupnic predsednika vlade Roberta Goloba. Je soustanoviteljica Gibanja Svoboda in soavtorica njenega programa ter koalicijske pogodbe. Leta 2008, še brez diplome fakultete za upravo, se zaposli v službah državnega zbora, njen karierni vzpon pa se zares začne leta 2012 z ustanovitvijo Pozitivne Slovenije, ko se pridruži Alenki Bratušek. Med letoma 2015 in 2018 je sekretarka njene poslanske skupine, tedaj, ob ustanavljanju Pozitivne Slovenije, pa spozna tudi Roberta Goloba, s katerim po lastnih besedah splete tesne, prijateljske vezi. Danes je kot ministrica za javno upravo odgovorna za eno najtežjih reform: reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kar vključuje tudi ureditev plačnih razmerij v zdravstvu.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Ko se je na začetku aprila koalicija odločila za nadomestitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s prispevkom v višini 35 evrov, ki bi ga pobirala javna zavarovalnica ZZZS, v ospredju ni bilo vprašanje solidarnosti. Koalicija je v parlamentarni postopek tedaj vložila stari zakon – še iz vlade Marjana Šarca – po eni strani, da bi preprečila napovedano podražitev dopolnilnih zavarovanj, očitno pa tudi zato, da bi prehitela namero gibanja na čelu s Pavlom Ruparjem. Ta je namreč nameraval v parlamentarni postopek vložiti populistični zakon, s katerim bi dopolnilno zavarovanje zgolj ukinili, ne glede na posledice za javnofinančni sistem.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
Predsednica Pirc Musar z Madžari tudi o njihovem medijskem vmešavanju
Predsednica države Nataša Pirc Musar si je za prvi uradni obisk kakšne tuje države izbrala sosedo Madžarsko. V Budimpešti se je sestala s predsednico države Katalin Novák, srečala se je tudi s premierom Viktorjem Orbánom in predsednikom parlamenta Lászlom Kövérjem. Iz uradnih sporočil in s tiskovnih konferenc ob zaključku sestankov so sicer vela, kot veleva diplomatski protokol, pozitivna sporočila.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
V zadnjih desetih letih so sprva ameriški, nato pa češki, slovaški, hrvaški in zdaj na koncu tudi madžarski skladi prevzeli več nekoč znanih slovenskih podjetij. Prvi češki privatizacijski sklad ali PPF ima danes v lasti POP TV, češki holding EPH je 49-odstotni lastnik najbolj dobičkonosnega dela Slovenskih železnic, njihovega tovornega prometa, češka družba J&T je druga največja lastnica Petrola. Hrvaški državni pokojninski skladi so danes eden pomembnejših posamičnih lastnikov v Krki, v Zavarovalnici Triglav, v pozavarovalnici Sava Re, hrvaški skladi so pomagali prezadolženemu Agrokorju kupiti Mercator, financirali so prevzem Žita in tako naprej.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
O stranpoteh režima Viktorja Orbána so pisali že številni, eno od del, ki so dvignila največ prahu, je knjiga madžarskega profesorja Attile Antala. Za Orbánov sistem vladanja naj bi bilo značilno »preoblikovanje« javnih sredstev v zasebna, trdi v knjigi Antal, zaradi tega na Madžarskem nastaja nekakšna »neofevdalna« ureditev z nacionalnimi kapitalisti, v njenem središču pa je predsednik vlade z družinskimi poslovnimi interesi. Orbánova oligarhija naj bi se od Putinove razlikovala le po tem, da na Madžarskem zlorabljajo subvencije EU. Seveda pa je to tudi pravi razlog, zaradi katerega je EU blokirala skupaj že približno 13,2 milijarde sredstev, namenjenih Madžarski.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Politika
Osnove že poznamo: dopolnilno zavarovanje je neumnost. To ni zavarovanje, ampak davek, ki ga pobirajo zasebniki. To so zasebna podjetja, ki si od teh nabirk trgajo provizijo. Če bi pobiranje teh 35 evrov dopolnilnega zavarovanja zgolj prenesli na državo, bi zdravstvo – ali pa mi – za zdravstvene storitve imeli na voljo 50 milijonov evrov na leto, kolikor znašajo operativni stroški teh zasebnih podjetij. Tako preprosto je to. Da je dopolnilno zavarovanje neumnost, je splošno znano, kljub temu pa te neumnosti že 20 let ni mogoče odpraviti. Zakaj ne? Ker smo vedno znova priča sramotnemu podrejanju peščici vplivnežev. Tik pred odpravo tega zasebnega davka navadno zmaga nekakšna hlinjena preudarnost. Odločevalci pri podrejanju množici filigransko izbranih nepovezanih podrobnosti, zakaj dopolnilnega zavarovanja ni mogoče odpraviti, naenkrat pozabijo na širši pogled.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
Nepremičninski trg je v zadnjih treh letih doživel velike pretrese. Cene so poletele v nebo predvsem zaradi nizkih obrestnih mer: lani so se za stanovanjske nepremičnine v letni primerjavi zvišale za 11,3 odstotka, še več leta 2021, ko so se povprečne cene dvignile za 15,8 odstotka. Ob vseh teh spremembah pa uradne evidence še naprej navajajo stanje z začetka leta 2020 ali celo leta 2017.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Politika
Milojka Kolar Celarc je bila ena najproduktivnejših zdravstvenih ministric. V času njenega mandata, v vladi Mira Cerarja, je prenovila skoraj vse ključne zdravstvene zakone. Tisti, ki jih zaradi Cerarjevega odstopa njenemu ministrstvu ni uspelo uzakoniti, kot sta zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa so edina podlaga, na kateri so kasneje delali njeni nasledniki. Preden je leta 2014 postala ministrica, je sicer zaslovela v vladi Janeza Drnovška pri uspešnem uvajanju DDV, nato je delala tudi v zavarovalništvu. Poleg Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava je od znotraj spoznala tudi delovanje Vzajemne, ki jo je vodila dve leti.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Politika
SDS / Prisesani na državno oprsje
Minuli teden je komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank in ki jo tokrat vodi poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, javnosti predstavila rezultate svojega dosedanjega dela. Ukvarjali so se, denimo, s financiranjem tednika SDS Demokracija in ugotovili, da je skoraj 83.000 evrov za delovanje tega tednika v zadnjem obdobju prispevalo 40 občin ali občinskih podjetij blizu stranke SDS. Mrežo njihove strankarske televizije Nova24, s portalom in številnimi lokalnimi spletnimi stranmi, pa je v zadnjih letih financiral predvsem Telekom.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Pred točno 20 leti je na mizo tedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra prišlo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je ministra – tako anekdota – do dna pretreslo. Poročilo je namreč med drugim govorilo tudi o pravičnosti financiranja zdravstvenih sistemov po svetu. Keber, tedaj minister v vladi Janeza Drnovška, je pričakoval, da bodo dobro ocenjeni, morda še en hvalospev. Leta 2003, pred vključevanjem v EU, je namreč Slovenija veljala za zgodbo o uspehu. Veljala je za državo, ki je v nasprotju z drugimi postsocialističnimi državami ohranila socialne vrednote. A ko je Keber tisto poročilo vzel v roke, je doživel hladen tuš.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Nepremičninske evidence so državna skrivnost
Letos mineva 20 let od prvega poskusa odprave dopolnilnega zavarovanja. In 29 let od prvega poskusa, da bi v Sloveniji dobili nepremičninski davek.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Predsednica parlamenta v Afriki / Prav je, da je šla, prav je, da je posvojila šimpanzinjo
Za slovenske diplomate se spodobi, da imajo nihilističen ali celo depresiven odnos do svojega poklica. Deloma je ta odnos utemeljen na dejstvih. V splošni politični kulturi je sprejeto pravilo, da se vsak politik spozna na zunanjo politiko, in takšen je tudi odnos javnosti do slovenske zunanje politike. Nanjo se, podobno kot na nogomet, spoznajo vsi. Vsi vedo, kako se mora Slovenija umestiti v odnosu do ZDA, Rusije, Kitajske in Nemčije. Zunanja politika se zdi kot vsaka druga rumena tema: nepomembna, a prav zato intrigantno kratkočasna.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Začetno navdušenje nad koalicijo Roberta Goloba je premieru in njegovi ekipi brez dvoma prijalo. A največja napaka bi bila, če bi se v vladi zaradi podaljševanja te ekstaze odpovedali bolj tveganim korakom, s čimer bi iz rok izpustili priložnost za izvedbo pomembnih reform. Zadnje izjave predsednika vlade Roberta Goloba, češ, če bodo protesti preveliki, določenih reform ne bo, gredo v tej smeri.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Družba
Zavarovalnica Generali je napovedala podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer kar za 10,39 evra. Pri Generaliju dopolnilno zavarovanje sedaj stane 34,5 evra, napovedujejo pa, da bo pri njih naslednji mesec stalo 44,89 evra. Razlogi za podražitev naj bi domnevno bili »neugodni trendi na področju zdravstvenih storitev, na katere zavarovalnica nima vpliva, in sicer rast cen zdravstvenih storitev ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu«. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo zaradi vpliva zakonodaje na področju skrajševanja čakalnih dob opravljenih 12 odstotkov več zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, so dodali, njihovi stroški doplačil pa so se samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zvišali za 27 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ker imajo na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tri komercialne zavarovalnice, poleg Generalija sta to še Vzajemna in Triglav, monopol, bosta zelo verjetno tej podražitvi sledili še preostali.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Robert Golob / Še ena nepremišljena izjava
Eden od najbolj krivičnih davkov, ki je za povrh vsega še anahronističen in verjetno tudi neustaven, je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Tako imenovani NUSZ. Ureditev NUSZ izvira še iz časov prejšnje družbenopolitične ureditve, zato je danes ekonomsko, vsebinsko in pravno zastarela. Pravna podlaga izvira iz daljnega leta 1984, zaradi česar je ustavno sodišče že leta 1999 presodilo, da NUSZ ni več primeren in ga je treba razumeti kot začasno ureditev do uzakonitve novega sistema obdavčitve nepremičnin. Kljub temu ustavno sodišče tega prispevka ni odpravilo, saj je presodilo, da bi morebitna ukinitev dajatve zaradi pomanjkljivosti v njegovi pravni izvedbi resno ogrozila izvajanje ustavnih nalog občin, saj je NUSZ njihov pomembni davčni vir. A kot rečeno, ustavno sodišče je to presodilo že daljnega leta 1999.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Politika
Izjave članov koalicije o razmerah v koaliciji
Nismo znali brzdati trgovcev
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Domači vojni dobičkarji / Kdo in s čim v Sloveniji služi z vojno?
Na ministrstvu za obrambo so ta teden objavili poročilo o slovenskem izvozu orožja za leto 2022. Gre za poročilo, ki ga je v skladu z mednarodnimi pogodbami Slovenija dolžna redno objavljati. Iz poročila je vidno, da je bilo vsaj z vidika orožarskega posla lansko leto rekordno. Bilo je vsaj za tretjino boljše od že tako ali tako izjemnega leta 2021. Leta 2020 smo izvozili za 17 milijonov evrov orožja, leta 2021 že za 28 milijonov evrov in lani za kar 36,6 milijona evrov. Orožje kalibra do 20 milimetrov, to so predvsem puške kalibra 12,7 mm in njihove komponente, smo izvažali predvsem v ZDA, Brazilijo in na Filipine – skupaj za 6,4 milijona evrov. Za 3,8 milijona evrov – od tega spet največ v Brazilijo – smo izvozili streliva in vžigalnikov, v Ruando in Turčijo smo izvozili za milijon evrov vojaških simulatorjev in tako naprej.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
V resoluciji, sprejeti minuli teden v parlamentu, o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske se je država seveda zavezala k še hitrejšemu kupovanju orožja. Izdatki za obrambo naj bi se dvignili na dva odstotka BDP, tokrat do leta 2030. Lani je Slovenija za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda, kar znaša 738 milijonov evrov, v skladu z novimi cilji pa bo v naslednjih sedmih letih za kupovanje orožja potrošila vsaj 20 odstotkov vseh naraščajočih obrambnih izdatkov ali med 140 in 200 milijoni evrov na leto. Na koncu tega srednjeročnega načrta torej kakšno milijardo.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Politika
Lani junija je evropska komisija predstavila novo evropsko zakonodajo, ki ureja rabo fitofarmacevtskih sredstev – škropiv. Ključna novost pri novih pravilih je popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih, med katera poleg parkov, igrišč, zavarovanih in vodovarstvenih območij sodi tudi območje »Nature 2000«. Za številne druge države to ni pomembno vprašanje, za Slovenijo pa je, ker bo s tem fitofarmacevtska sredstva prepovedano uporabljati na polovici ozemlja. Prepovedano bo z njimi škropiti na 42 odstotkih njiv, v 24 odstotkih hmeljnih nasadov, tretjini vinogradov, sadovnjakov in oljčnikov. Po novem na teh območjih ne bo dovoljena niti raba pripravkov, ki so jih doslej kmetje uporabljali pri ekološkem kmetovanju.
-
31. 3. 2023 | Mladina 13 | Družba
Od leta 2021 na Madžarskem na tapeti niso več begunci, ampak pripadniki spolne manjšine, torej lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe (LGBT). Država je začela kampanjo proti istospolno usmerjenim, parlament je sprejel dopolnila k več zakonom, s katerimi so prepovedani »predstavljanje in promocija spolne identitete, drugačne od spola pri rojstvu, ter spremembe spola in homoseksualnost za osebe, mlajše od 18 let«. Z drugimi besedami: v šolah, na televiziji in v javnosti, na mestih, dostopnih mladoletnikom, omenjanje homoseksualnosti ni več dovoljeno.Madžarska je prepisala sporno rusko zakonodajo. Ko je leta 2013 Vladimir Putin javnosti sporočil, da bo še naprej ostal na oblasti, so v Moskvi izbruhnili večji nemiri. V tistih okoliščinah je Rusija sprejela zakon o »varstvu otrok pred informacijami, ki podpirajo zanikanje tradicionalnih družinskih vrednot«. Z njim je, tako kot zdaj Orbán, Putin prepovedal distribucijo, oglaševanje oziroma vsakršno javno omenjanje informacij, ki bi lahko pri občinstvu zbudile zanimanje za »netradicionalne spolne odnose«.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
Zdravniki, zaposleni v javnem sistemu, dobijo plače. Ob osnovnih plačah, ki so odvisne od specializacije, izobrazbe in delovne dobe, dobivajo še dodatke. To so dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, izmensko delo, mentorstvo, ionizirano sevanje, »za uspešnost za čas pripravljenosti«, za povečan obseg dela, položajni dodatek in tako naprej. Ob tem pa obstajajo še številne druge možnosti, s katerimi si je na teh delavnih mestih mogoče dvigniti dohodke. Sledi opis primerov, ki smo jih zbrali s pomočjo zdravstvenih strokovnjakov in institucij, kot sta protikorupcijska komisija in računsko sodišče. Za pomoč pri opisu konkretnih izkušenj smo prosili tudi bralce.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Politika
Robert Golob je svojo novo partnerko Tino Gaber prvič uradno predstavil na državni proslavi na predvečer kulturnega praznika, ko je z njo zakorakal do prostora, rezerviranega zanj, v Cankarjevem domu.
-
24. 3. 2023 | Mladina 12 | Družba
Kdo ve, kje in koliko zdravniki delajo?
Zdravniki, zaposleni v javni mreži, so lahko po oceni računskega sodišča aktivirani na veliko možnih načinov, pri čemer nihče nima podatkov o njihovi celotni razpoložljivosti oziroma celotnih obremenitvah. Noben deležnik, opozarjajo na računskem sodišču, ne spremlja aktiviranja zdravnikov pri različnih delodajalcih in na različnih podlagah. Celo podatki v registru zdravnikov, ki ga vodi NIJZ, niso realni, kajti med zdravniki pri zasebnikih so evidentirani tudi tisti, ki delo opravljajo pri zasebnikih v okviru koncesije, zaradi česar je število zdravnikov v javni mreži podcenjeno, in obratno, v zasebni mreži precenjeno.
