MLADINA Trgovina
Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Med dvema smrtma

    Ko pride ameriška predvolilna kampanja oktobra v sklepno fazo, vsi pričakujejo »oktobrsko presenečenje« – dogodek, s katerim bo skušal nekdo, ena ali druga stran, spremeniti potek volitev in volilni izid. Ko pride oktober, Američani napeto čakajo bombo, neke vrste »razodetje«. Tako je bilo vedno. Leta 2000 so tik pred volitvami razkrili, da so Georgea W. Busha pred leti aretirali, ker je vozil pijan, leta 2008 pa so tik pred volitvami razkrili, da je Obamova teta Zeituni v Ameriki ilegalno. Več

  • Abnormalno je normalno

    »Mislim, da je Trump najnevarnejši politik, kar sem jih kdaj srečal, pa sem v Kongu vodil predvolilno kampanjo proti tipu, ki so ga v Haagu obtožili vojnih zločinov. Toda če bi tisti tip že ravno zmagal, vsaj ne bi imel jedrskega orožja,« pravi Stuart Stevens, politični svetovalec, ki je leta 2012 režiral predvolilno kampanjo republikanskega predsedniškega kandidata Mitta Romneyja. Več

  • Neznosna pošastnost korporacij

    Apple trpi. Zelo, zelo, zelo. Joče. Na ves glas. Apple je užaljen in prizadet. Zgrožen in šokiran. Evropska komisija – ta jebena politika, ki se nenehno vmešava v gospodarstvo in mu ne pusti dihati! – se je spravila nanj in mu naložila, da mora Irski izplačati 13 milijard evrov davščin. To, da od Appla, največje korporacije na svetu (vredne skoraj bilijon dolarjev), terjajo, naj plača davke, je že kar mobing. Ne, to je izsiljevanje. Tako rekoč posilstvo. Apple ne more dihati. Mučijo ga. Dušijo. Davijo. Odirajo. Več

  • Pot do vojne

    Belci so vse bolj nervozni. In vse bolj panični. Ne pozabite: brexit, ki je destabiliziral Veliko Britanijo, je le produkt belske panike. Tudi Pegida, ki je renacificirala Nemčijo, je produkt belske panike. Pa švicarski referendumski NE univerzalnemu temeljnemu dohodku je prav tako le produkt belske panike. Populistični, avtokratski, fašistoidni voditelji – od profetskega Donalda Trumpa navzdol – so produkti belske panike. Protibegunska retorika, ki nadomešča nekdanjo antisemitsko retoriko, je produkt belske panike. Rasistični nacionalizem, ki vstaja po Evropi, je produkt belske panike. In ja, tudi sam neoliberalizem je produkt belske panike: po hitrem postopku – s privatizacijo javnega sektorja, liberalizacijo trga in deregulacijo financ – nagrebimo čim več, da bomo lahko živeli sami, v »čistem« okolju, brez tujih primesi! Ograje stanejo. Tudi ograje, ki so nekoč ločevale črnce in belce, niso bile poceni. Več

  • »Jaz sem vaš glas!«

    »Rodila sem se v Sloveniji, mali, lepi, tedaj komunistični deželi v srednji Evropi,« je na republikanski konvenciji v Clevelandu povedala Melania Trump. Obenem je tudi povedala: »Z Donaldom sva skupaj že osemnajst let.« Ko sem jo slišal, sem si rekel: je ta gospa v belem znak ali celo razlog, da bo Donald Trump postal ameriški predsednik? Še enkrat preberite, kaj je rekla – točno, rekla je tole: Prihajam iz komunistične dežele, zdaj pa sem Trumpova žena! Kar je bilo približno tako, kot da bi rekla: Vidite, Trump je komunistko spreobrnil v kapitalistko! Kar pomeni, da ima Trump nadnaravno, čudežno, karizmatično moč. Če je Slovenko spreobrnil v Američanko in komunistko v kapitalistko, potem bo tudi muslimane spreobrnil v kristjane. Več

  • Planet bomba

    S petka na soboto je turška vojska izvedla državni udar – več kot 200 je bilo mrtvih, na tisoče ranjenih, Turčijo je prestrelil kaos, po ulicah so hrumeli tanki, skozi noč so švigala vojaška letala. Toda to slovenskih turistov ni ustavilo – naslednji dan so mirno oznanili, da odhajajo v turška letovišča. Njihovo sporočilo je bilo jasno: Vseeno nam je, kaj se tam dogaja, važno je, da se imamo mi fajn! S tem prikimavajo Američanom, ki so dali ob napadu na Afganistan in Irak jasno vedeti, da jim je za življenja muslimanov vseeno in da mrtvih ne bodo preštevali. Več

  • Se spominjaš Dolly Bell?

    Se še spominjate filma Se spominjaš Dolly Bell?, zgodbe o idilični sarajevski soseski, v kateri se vsi poznajo? Saj veste, ljudje živijo drug ob drugem, drug z drugim, drug za drugega in celo drug na drugem. In tu odrašča 16-letni Dino (Slavko Štimac), ki stalno ponavlja, da “vsak dan v vseh pogledih vse bolj napreduje”. Njegova velika, revna družina se stiska v enosobnem stanovanju, kratkočasi se s hipnozo, z vrstniki igra v bendu, z velikimi očmi gleda lokalne kriminalce in po otročje se zatreska v Dolly Bell, pevko in prostitutko. Včasih kdo odide. Včasih se kdo poroči. Včasih kdo umre. In kot veste, se film – sicer himna sarajevskemu talilnemu loncu – konča z Dinovo selitvijo iz te idilične soseske. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Poldi, pustolovščine pogumnega ptička

    Ptiček, ki v tejle islandski animaciji ne zna leteti, ostane čez zimo “sam doma”, tako da mora preživeti številne “banditske” grožnje (zima, plenilci ipd.), zato bi ga lahko vokaliziral kar Macaulay Culkin, ki itak nima pametnejšega dela. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dan za dnem

    Predstavljajte si, da Odštekani petek sreča Carpenterjev Stvor, le da ven potem ne pride grozljivka, temveč ljubezenska zgodba, v kateri se Rhiannon (Angourie Rice), 16-letna gimnazijka iz razsute družine, zatreska v fanta, v katerega se dejansko naseli breztelesna, nadnaravna, paranormalna, postspolna, postrasna, postpolitična “bitnost” A., ki se vsak dan – dobesedno vsakih 24 ur – preseli v nekoga drugega, v neko povsem drugo in drugačno osebo, sploh ne nujno v fanta, niti ne nujno v vitkega, čednega, heteroseksualnega fanta, in ja, ne nujno v belca, toda vse to tako lepo poudari fluidnost spola (in body horror), da bo stalilo celo srca tistih, ki so alergični na “teorijo spola”. Film Dan za dnem spominja na Hughesove najstniške komedije iz osemdesetih let (štikel This Is the Day via The The je iz leta 1983), Rhiannon pa bi se morala včlaniti v gibanje #MeToo – A. deluje kot serijski virtualni spolni nadlegovalec. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Počutim se lepo

    Filmi z Amy Schumer so filmi o Amy Schumer, filmi o Amy Schumer pa so filmi o njenem boju s sabo. Tokrat igra Renee Bennett, ameriško Bridget Jones, ki zaradi neprivlačnega izgleda doživlja sama ponižanja: nihče je ne pogleda, v baru je natakar sploh ne opazi, mali otroci od groze planejo v jok, ko jo zagledajo, še celo njeno delovno mesto je v kleti, tako da ne moti. Želi si, da bi bila lepa. In res, ko pri padcu s sobnega kolesa z glavo trešči ob tla, ima občutek, da se je čudežno spremenila – in da je zdaj lepa. V resnici je takšna kot prej, le da je samozavestna in opolnomočena ( ja, lepota je v samozavesti, veri vase ipd.), tako da dobi sanjsko službo, sanjskega moškega in sanjski seks. “This girl is on fire,” oznani Alicia Keys. Povsem vseeno je, kako izgledaš, zato bodi to, kar si, sporoča film. In to potem ponovi stokrat. Kar je stokrat preveč. Tudi preveč pokroviteljsko do žensk, ki jih nagovarja. Sploh pa: da si to, kar si, rabiš veliko, veliko denarja. Več