Veljko Njegovan

  • Veljko Njegovan

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Angel Olsen: My Woman

    Angel Olsen, ki jo poznamo po sodelovanju z Bonniejem »Princeom« Billyjem, se oglaša s četrtim samostojnim albumom, na katerem se obrača bolj k estetiki popa in indie rocka ter nekoliko opušča nekoč značilne folk prvine svojega glasbenega izraza. My Woman je precej dostopnejši album, na katerem se Olsenova poigrava z vpeljavo več novih električnih instrumentov, pri tem pa še zmeraj zveni minimalistično, igrivo in sveže. Tisto, kar je naredila na prejšnjem albumu (Burn Your Fire for No Witness, 2014), tukaj zgolj nadgrajuje, s tem pa se izkaže za zrelo in samosvojo tekstopisko in avtorico glasbe. Sveže, igrivo, mladostno, s še zmeraj močnimi folk vplivi, na trenutke tudi naivno, a kljub temu dovolj izvirno.

  • Veljko Njegovan

    16. 9. 2016  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Nick Cave & The Bad Seeds: Skeleton Tree

    Nick Cave se vrača, skupaj z dolgoletno spremljevalno skupino The Bad Seeds. Glasbeni umetnik, pisatelj, pesnik, ki je na dolgoletni umetniški poti pogosto raziskoval najtemnejše plati človekovega obstoja, neredko izražene z biblijskimi in religijskimi motivi, se tokrat predstavi kot človek iz krvi in mesa, predvsem pa kot užaloščeni oče, ki se mu je pripetila verjetno najhujša nesreča: julija lani se je smrtno ponesrečil petnajstletni sin Arthur, ko je padel s pečine v britanskem Brightonu.

  • Veljko Njegovan

    9. 9. 2016  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Wilco: Schmilco

    Čeprav je Schmilco nastajal v istem obdobju kot Star Wars, lanski, izrazito rockovsko usmerjeni album chicaškega alternativnega seksteta Wilco, se Jeff Tweedy in druščina tokrat nekoliko umikata v folk in country vode. To je razvidno predvsem iz prevladujoče uporabe akustičnih instrumentov. Še zanimivejša je besedilna raven večine skladb na albumu, saj se Tweedy tokrat vrača v obdobje svoje mladosti in ga analizira s stališča odraslega posameznika v srednjih letih. To je še posebej opazno v skladbi Normal American Kids, ki pravzaprav aludira na avtorjevo neprilagojenost prevladujočim družbenim normam. Album, ki se precej odmika od dosedanjih diskografskih izdelkov skupine.

  • Veljko Njegovan

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    The Album Leaf: Between Waves

    Jimi LaValle, eden od ustanovnih članov postrock bande Tristeza iz kalifornijskega San Diega, se po daljšem času oglaša s šestim studijskim albumom projekta The Album Leaf. Čeprav je od prejšnjega albuma minilo približno šest let in je LaValle novo studijsko ploščo izdal pri nekoliko drugačni založbi, ki je večinoma rezervirana za težkometalne glasbenike, se pri ustvarjanju projekta The Album Leaf kljub temu ni nič spremenilo – LaValle je še vedno zvest dolgim, razvijajočim se kitarskim interakcijam, ki bi jih najlaže označili za postrock. Če temu dodamo še opazno količino vokalov, ki so zgolj nadgradnja prejšnjega albuma, dobimo verjetno eno najmočnejših plošč projekta The Album Leaf doslej.

  • Veljko Njegovan

    2. 9. 2016  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Kyle Dixon & Michael Stein: Stranger Things OST Vol. 1

    Televizijske nadaljevanke so zadnja leta postale ena od opaznejših zvrsti zabavne industrije in se prav lahko primerjajo z najkakovostnejšimi dolgometražnimi filmskimi stvaritvami. Gre predvsem za to, da jih je večina zasnovana na odličnih scenarijih, in če k temu dodamo še odlične igralske zasedbe, pa tudi zanimive teme, saj se jih veliko ukvarja z nepojasnjenimi nadnaravnimi silami in so umeščene v danes tako popularna osemdeseta leta prejšnjega stoletja, dobimo zmagovalno kombinacijo.

  • Veljko Njegovan

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Lisa Hannigan: At Swim

    Kantavtorica, ki jo poznamo kot nekdanjo spremljevalno vokalistko Damiena Ricea, se oglaša že s tretjim albumom, s katerim se predstavi kot izjemna vokalistka in tudi kot dobra piska besedil. Če k njenim vzvišenim, večglasnim vokalom dodamo še dejstvo, da je pri produkciji albuma At Swim sodeloval Aaron Dessner iz znanega ameriškega indie rock benda The National, dobimo izvrstno produciran diskografski izdelek, ki se giblje med folkom, deloma tudi klasičnimi vplivi in seveda značilnim glasbenim izrazom verjetno najprepoznavnejše irske kantavtorice danes. Album, ki poslušalca prevzame šele po večkratnem poslušanju – melanholičen, globok, iskren, in ja … preprosto čaroben.

  • Veljko Njegovan

    19. 8. 2016  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Of Montreal: Innocence Reaches

    Of Montreal, skupina iz Athensa v ameriški zvezni državi Georgia, ki se je na svojih številnih ploščah ukvarjala z najrazličnejšimi žanri, stili in podstili popularne glasbe, med drugim z glam rockom, s psihedelijo, z eksperimentalnim rockom in še marsičim, se oglaša s štirinajstim albumom, ki se tokrat naslanja na glasbeno zapuščino elektronske plesne glasbe. Zdi se, da se je Kevin Barnes, glava benda, odločil, da bo poskusil z nekoliko lahkotnejšim pristopom in bolj poslušljivo glasbo, ki se odraža že na dveh zadnjih ploščah skupine. Na Innocence Reaches se igra z različnimi beati in električnimi zvoki sintetizatorjev, ki skupaj z izpovednimi besedili še zmeraj tvorijo prepoznaven izraz zasedbe. Sveže.

  • Veljko Njegovan

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Lou Rhodes: Theyesandeye

    Lou Rhodes, ki skupaj z Andyjem Barlowom sestavlja britanski trip hop duet Lamb, je znana tudi kot kantavtorica in pevka folka. Na svojem četrtem albumu se predstavi z 12 skladbami, ki se gibljejo v strogo določenih mejah folka z močnim psihedeličnim, na trenutke tudi ezoteričnim pridihom. To se kaže v nekoliko pretiranih besednih prikazih naravnega sveta in kritiki uničevanja tega, a ravno to marsikateri skladbi odvzame tisto dodano vrednost, ki bi jo lahko izvlekla iz nekoliko klišejskega povprečja. Besedno raven rešuje le čudoviti vokal Rhodesove, ki z vpeljavo dodatnih akustičnih instrumentov lepo zaokroži zvočno sliko celotnega albuma. Že slišano.

  • Veljko Njegovan

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Dinosaur Jr.: Give a Glimpse of What Yer Not

    J. Mascis, Lou Barlow in Murph so člani alternativnega tria, ki se je sredi osemdesetih let pojavil v ne tako urbanem Amherstu v ameriški zvezni državi Massachusetts in pod imenom Dinosaur Jr. utiral pot sodobnemu alternativnemu kitarskemu rocku. Potem je imel, tako kot vse skupine z dolgoletno kilometrino, vzpone in padce. Zdaj pa je spet z nami, in to s precej svežim, lahko bi rekli celo mladostniškim albumom.

  • Veljko Njegovan

    5. 8. 2016  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Borghesia: Better Live Than Dead

    Ko se je Borghesia pred dvema letoma vrnila z novim albumom, je bilo jasno, da sta Seraval in Ivančić ubrala nekoliko drugačno pot. Sodelovanje s skrbno izbranimi mladimi glasbeniki je občinstvu predstavilo prenovljeno superzasedbo, ki se je odlično izkazala na živih nastopih. Better Live Than Dead je mini album, ki nam pričara delček razpoloženja s številnih nastopov, posnetih v ljubljanskem Kinu Šiška in zagrebški Močvari, z repertoarjem starih, manj znanih skladb iz osemdesetih let v veliko bolj rockovski izvedbi in z občutnim vplivom Andraža Mazija (kitara), Jelene Rusjan (bas, spremljevalni vokali) in Irene Tomažin (vokal). Prvi uradni živi posnetek kultne ljubljanske zasedbe, ki s prirejenimi starimi komadi ponosno zre v prihodnost.

  • Veljko Njegovan

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Jarvis Cocker: Likely Stories Ep

    Frontman legendarnega sheffieldskega benda Pulp je že od nekdaj znan kot odličen tekstopisec, občinstvo pa ga pozna tudi kot duhovitega radijskega voditelja. Zdaj se po sedmih letih od izdaje samostojnega albuma Further Complications vrača s prav tako samostojno EP-izdajo, na kateri so štiri skladbe, napisane po zgodbah zvezdniškega pisatelja Neila Gaimana za oddajo Likely Stories. Gre za skladbe, v katerih se Cocker predstavi kot interpret Gaimanovih zgodb, pri tem pa mu pomaga peščica dobrih glasbenikov, med njimi tudi Adrian Utley (Portishead) in tolkalec Scotta Walkerja Alasdair Malloy. Kratka, narativno naravnana zbirčica skladb, ki se vrti okoli glavne teme, znova potrdi, da je Cocker res izvrsten tekstopisec in interpret.

  • Veljko Njegovan

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Stray Train: Just ‘cause you got the monkey off your back doesn’t mean the circus has left town

    Nova, vendar ne tako mlada zasedba prekaljenih domačih glasbenikov, ki so se kalili v različnih skupinah (Cover Lover, Dirtswitch, Anavrin, Evil Eve … ), se po kratkem delovanju oglaša s prvencem, zvestim surovim zvokom težkega rockovskega bluesa, z močnimi vplivi južnjaškega bluesa in več kot očitno afiniteto do kitarskih superjunakov. Klasična, udarna mešanica bluesa in težkega rocka z značilnimi vokali sicer ne prinaša ničesar novega, vendar je prvenec skupine Stray Train vsekakor osvežitev na slovenski sceni takšne glasbe, pa tudi v naši bližnji okolici, saj je kvintet vse skladbe napisal v za ta žanr avtentičnem, angleškem jeziku. Za ljubitelje težjih rifov.

  • Veljko Njegovan

    22. 7. 2016  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Michael Kiwanuka: Love & Hate

    Današnja popularna glasba, ki jo kljub vsesplošni globalizaciji še vedno narekujejo velike, večinoma angloameriške multinacionalke, se že nekaj časa vrti v začaranem krogu. O tem pričajo že prevladujoči glasbeni žanri in slogi, pa tudi hiperprodukcija, po kateri segajo glasbeni izvajalci, da bi poslušalcem lahko neprestano ponujali kaj novega. Tako zlasti v t. i. mainstreamu ni redko, da odlični glasbeniki ob podpori piarovcev in glasbenih medijev pravzaprav izgubljajo izvirnost in poetiko.

  • Veljko Njegovan

    15. 7. 2016  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Plaid: The Digging Remedy

    Andy Turner in Ed Handley, ki pod imenom Plaid ustvarjata eksperimentalno elektronsko glasbo že krepko več kot dve desetletji, se po dveh letih vračata z novim studijskim albumom. The Digging Remedy prinaša nekakšen vpogled v njun značilni glasbeni izraz, za katerega lahko rečemo, da se še od devetdesetih let ni pretirano spreminjal, saj je šlo le za nadgradnjo lastnega, prepoznavnega glasbenega raziskovanja. Prepoznavnost je sicer še zmeraj tukaj, zlasti za oboževalce, težava je samo v tem, da se duo očitno nima več namena ukvarjati s pretiranim raziskovanjem in inovativnostjo, to pa iz novega albuma naredi zgolj še eno povprečno stvaritev britanskih IDM-legend. Povprečno, a še zmeraj dosledno.

  • Veljko Njegovan

    8. 7. 2016  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Metronomy: Summer 08

    Veljko Njegovan / ++++

  • Veljko Njegovan

    1. 7. 2016  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    William Tyler: Modern Country

    Ameriški kitarist, znan kot član nashvilske zasedbe Lambchop in eden od sodobnih kantavtorjev, se tudi na tretji samostojni studijski plošči dotakne tradicionalnega ameriškega glasbenega izraza, pri tem početju pa mu pomagajo spremljevalni glasbeniki, denimo Glenn Kotche (Wilco) in Phil Cook (Megafaun). Na albumu Modern Country se s kitaro sprehodi po različnih glasbenih pokrajinah ameriške glasbene tradicije in na zelo pozitiven način obudi pozitivne vidike polpretekle ameriške glasbene zgodovine s sodobnimi prijemi in sočasno uporabo efektov, pa tudi s tradicionalnejšimi postopki. Poklon ameriški glasbeni ustvarjalnosti 20. stoletja.

  • Veljko Njegovan

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Band of Horses: Why Are You OK

    Seattelski folk rockerji se vračajo s petim albumom, ki se slogovno nekoliko razlikuje od prejšnjih dveh studijskih stvaritev – v produkcijskem smislu precej visokoletečih Infinite Arms (2010) in Mirage Rock (2012). Why Are You OK namesto tega pomeni vrnitev k njihovim koreninam, kot jih poznamo s prvenca Everything All the Time (2006), saj jih je Ben Bridwell, glava benda, posnel kar v svoji domači garaži in jim vdahnil tisti občutek zasanjanosti, ki se je na prej omenjenih ploščah izgubil. Kakovostna mešanica indie rocka, folka, americane s ščepcem countryja, s katero se Band of Horses vrne k svojemu značilnemu glasbenemu izrazu. Preprosto in globoko.

  • Veljko Njegovan  |  foto: Miha Fras

    24. 6. 2016  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Dogodki

    Hipnotiziranje občinstva

    Organizacijski kolektiv Sonica in ljubljanski Kino Šiška sta nas presenetila s kar trojno avdiovizualno poslastico, med katero so lahko uživali tako ljubitelji nenavadnih, eksperimentalnih in elektroakustičnih glasbenih popotovanj kakor tudi ljubitelji domiselnih videoprojekcij, ki so se preprosto prepletale in usklajevale z zvočnimi eksperimenti nastopajočih.

  • Veljko Njegovan

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Alexis Taylor: Piano

    Frontman angleške pop atrakcije Hot Chip se oglaša s tretjim samostojnim albumom, ki se precej razlikuje od njegovega dela v matični zasedbi, jazzovsko in funkovsko obarvanega stranskega projekta About Group in od dela na prejšnjih dveh samostojnih ploščah. Piano je otožna mešanica Taylorjevih in tujih skladb, ki jih je posnel ob spremljavi klavirja, kar precej poudari njegov melanholični vokal. Vendar pa se na polovici izgubi rdeča nit albuma, saj se Taylorjeva minimalistična in intimna poetika začne nekoliko ponavljati in preprosto razvodeni brez kakršnegakoli ustvarjalnega ali produkcijskega presežka. Album, za katerega se zdi, da ga je Taylor posnel zgolj zase: intimen, melanholičen, na trenutke pa tudi monoton.

  • Veljko Njegovan

    10. 6. 2016  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Paul Simon: Stranger to Stranger

    V letu, ki je za marsikaterega ljubitelja popularne glasbe bolj tragično kakor veselo, predvsem zato, ker nas je že v prvi polovici zapustilo nekaj zares vplivnih, tako rekoč nesmrtnih glasbenih izvajalcev, je izdaja novega albuma Paula Simona, enega izmed najvplivnejših avtorjev popularne glasbe 20. stoletja, resnično osvežitev.

  • Veljko Njegovan

    3. 6. 2016  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Mark Kozelek: Mark Kozelek Sings Favorites

    Vsak glasbenik ima najljubše skladbe, na katerih deloma gradi tudi svoje ustvarjalne dosežke. In prej ali slej pride čas za izdajo albuma, na katerem jih predstavi v lastni izvedbi. Mark Kozelek (Sun Kil Moon, The Red House Painters) se loti najljubših standardov s svojim baritonskim vokalom in zgolj klavirsko spremljavo, pa tudi z gostovanji znamenitih gostov, ki odpojejo spremljevalne vokale (Mike Patton, Will Oldham, Rachel Goswell ...). Tako kot vse Kozelekove stvaritve je tudi album njegovih najljubših komadov izrazito osebno in domačno obarvan, pri čemer imamo priložnost slišati njegove izvedbe 10cc (I’m Not in Love), Davida Bowieja (Win), Franka in Nancy Sinatre (Something Stupid). Intimno in nepretenciozno.

  • Veljko Njegovan

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Fire! Orchestra: Ritual

    Drugi album razširjenega, udarnega avantjazzovskega tria Fire! (Mats Gustafsson, Johan Berthling, Andreas Werliin) v orkestrski različici prinaša že znano mešanico free jazza, bluesa, rocka; spontane igre pihal, klaviatur, elektronskih intervencij in tolkal, predvsem pa prevladujoče, včasih nekoliko psihedelične vokale Mariam Wallentin in Sofie Jemberg. Fire! sicer poznamo kot izrazito usklajen trio, ki se dobro znajde v različnih žanrih, a za ploščo Ritual moramo reči, da razširjenemu orkestru včasih ne uspe zapolniti vrzeli, ki se pojavi med očitno improviziranimi in vnaprej določenimi komponiranimi deli. To nekoliko okrni zvočno sliko celotnega albuma. A vseeno: žanrsko pestro.

  • Veljko Njegovan

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Radiohead: A Moon Shaped Pool

    Kaj se zgodi, ko rockovska skupina, ki je v preteklih dveh desetletjih z izdajo vsakega albuma spreminjala pogled na sodobno popularno glasbo, hkrati pa je spreminjala tudi načine distribucije glasbe in glasbeni posel nasploh, kar naenkrat izgine iz vseh družbenih omrežij, njena spletna stran pa postane prazna spletna slika?

  • Veljko Njegovan

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Julianna Barwick: Will

    Julianna Barwick je s svojim procesiranim vokalom na prejšnjih dveh albumih precej odražala okolje, v katerem je njena glasba nastajala (pri prvem je šlo za njeno sobo, pri drugem pa za čudovito zvočno-vizualno islandsko pokrajino), na plošči Will pa se predstavi kot zvočna umetnica in vokalistka, ki eterične vokale na skorajda neopazen način zavije v sintetizirano preobleko. Will je pravzaprav mešanica glasbenih postopkov s prvih dveh albumov (The Magic Place, Nepenthe), le da se Barwickova tokrat nekoliko bolj opogumi in obogati vokalne eksperimente z opaznejšimi, a še zmeraj minimalističnimi elektronskimi posegi. Ambientalno, eterično, čudovito.

  • Veljko Njegovan

    6. 5. 2016  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Plošča

    Travis: Everything at Once

    Škotski indie pop rockerji se po treh letih premora vračajo z albumom, ki bi ga lahko označili za nekakšen ustvarjalni rezime njihovega dosedanjega dela, saj gre za projekt, na katerem se fantje tematsko dotaknejo svojega videnja sodobnega življenja v 21. stoletju. Težava je samo v tem, da že dolgo nismo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njihov osmi album pa se glasbeno opira prav na to obdobje, v katerem je skupina dosegala svoje največje ustvarjalne uspehe. Sugestivni vokali, razmeroma dobra besedila in dodelani aranžmaji očitno ne zadostujejo več, niti ko gre za skupino, ki so jo nekoč postavljali ob bok velikim londonskim soborcem – zasedbi Coldplay. Album, ki ne izstopa iz povprečja.

  • Veljko Njegovan

    29. 4. 2016  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Plošča

    Suuns: Hold/Still

    Po lanskem sodelovanju pri eksperimentalnem projektu Jerusalem In My Heart se montrealski psihedelični kvartet vrača s tretjim albumom, ki je tokrat nekoliko bolj usmerjen v elektroniko. Pod taktirko producenta Johna Congletona, znanega po sodelovanju s St. Vincent ali skupino Swans, se Suuns lotijo svojega videnja sodobne kitarsko-elektronske psihedelije, ki je na albumu Hold/Still še bolj minimalistična, kot je bila na prvih dveh. Še zmeraj je čutiti močan vpliv krautrocka, zlasti v povezavi z metronomskimi ritmi, značilni so tudi shoegazerski vplivi, vendar je Hold/Still zgrajen na še bolj eksperimentalnih temeljih, ki skupino predstavijo na vrhuncu ustvarjalnega zanosa. Eksperimentalno in psihedelično.

  • Veljko Njegovan

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    Brian Eno: The Ship

    Po zadnji samostojni stvaritvi Lux se pionir ambientalne in eksperimentalne glasbe vrača z izdelkom, ki združuje ambientalno glasbo, pesmi in poezijo, tematsko pa se nanaša na začetek prve svetovne vojne. Eno jo tokrat časovno in simbolično poveže s potopom Titanika ter predstavi s štirimi daljšimi komadi. Nosilka rdeče niti albuma je zagotovo enaindvajsetminutna ambientalna stvaritev The Ship, ki jo lahko primerjamo z njegovimi ambientalnimi stvaritvami iz sedemdesetih let, zaključi pa ga priredba skladbe I’m Set Free skupine Velvet Underground, ki je močno vplivala na Enova zgodnja sonična raziskovanja. Avtorefleksivni pogled Briana Ena na 20. stoletje, pa tudi na lastno glasbeno ustvarjalnost.

  • Veljko Njegovan

    22. 4. 2016  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Plošča

    PJ Harvey: The Hope Six Demolition Project

    Če bi morali v zgodovini rocka izbrati kantavtorice, ki so se glasbe lotile na poseben način in s tem vplivale na glasbeno ustvarjanje od devetdesetih let do danes, bi se zagotovo ustavili pri delu in poetiki Polly Jean Harvey. Glasbenica je nase opozorila že z albumoma Dry (1992) in Rid of Me (1993), posnetima s triom, z mojstrovino To Bring You My Love (1995) pa dosegla svetovni uspeh.

  • Veljko Njegovan

    15. 4. 2016  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Plošča

    Pet Shop Boys: Super

    Če bi med vsemi akterji synthpopa iz osemdesetih let morali izbrati zasedbo, ki zna držati korak s smernicami v sodobni glasbeni produkciji, bi bil to zagotovo duet Pet Shop Boys. Neil Tennant in Chris Lowe to znova dokažeta na novi, izrazito elektronski in plesni stvaritvi Super, ki je radikalno nadaljevanje albuma Electric (2013), saj so producentski posegi Stuarta Pricea na njej še bolj usmerjeni v raziskovanje plesne elektronske glasbe in različnih beatov. Izrazito klubski glasbeni izdelek, s katerim se Tennant in Lowe, oziraje se v lastno preteklost in z rabo sodobnih glasbenih orodij suvereno vračata na klubska plesišča 21. stoletja kot duet s svežimi, skorajda mladostnimi zamislimi.

  • Veljko Njegovan

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Mogwai: Atomic

    Čeprav se je postrock v zadnjih letih zaradi nenehnih repetitivnih vzorcev nekoliko izpel, obstaja nekaj glavnih protagonistov, ki jim po dolgih letih delovanja še zmeraj uspeva presenetiti z novimi stvaritvami. Mednje zagotovo sodi škotski Mogwai, skupina z zavidanja vrednim slovesom in dolgo kilometrino, ki se oglaša z brezčasnimi priredbami lastnih skladb iz dokumentarca Atomic: Living in Dread režiserja Marka Cousina. In čeprav Atomic ni tako revolucionaren, kot je bil pred skorajda dvajsetimi leti Young Team in malce kasneje Come On Die Young, predstavi člane kvarteta kot izkušene veterane žanra, ki v njihovi izvedbi zveni dobro tudi po vseh obrabljenih in razvlečenih vzorcih postrockovskih odisejad po neznanih zvočnih pokrajinah. Apokaliptično.