Vključevanje namesto izključevanja

Ko je prejšnji teden premier Robert Golob z vladno ekipo stopil pred poslance, da bi odgovoril na aktualna poslanska vprašanja, je moral seveda spregovoriti tudi o migracijah. Verjetno je eden prvih slovenskih politikov, zagotovo pa prvi predsednik vlade, ki je odkrito spregovoril o težavah, s katerimi se bo morala politika na tem področju ukvarjati v prihodnjih letih in desetletjih. »Integracija tujcev, tako legalnih migrantov kot ilegalnih migrantov, je ena od ključnih nalog,« je dejal Golob in dodal, da je vključevanje tujcev v družbo edina pot naprej, ker Slovenija potrebuje tudi tujo delovno silo, čeprav bo to dolgotrajen in zahteven proces, ki se bo marsikomu zdel neizvedljiv. »Ne bomo dovolili segregacije, ker je pot od segregacije do vzbujanja sovraštva tako enostavno preprosta in kratka, da se, žal, zagotovo kakšen ne bo mogel upreti. Te možnosti ne bomo dali,« je bil odločen Golob in nadaljeval, da si želi, da tujci »pridejo z družinami, da se lažje integrirajo,« ter zaključil s pozivom političnim nasprotnikom, naj »raje, kot da nabiramo politične točke, predlagam, da se vsi, ki imate na tem področju željo po sodelovanju, vključite v delovne skupine. Danes tukaj ni nobenega od stroke, smo samo politiki. Dajmo priložnost stroki, da najde prave rešitve.«

Stegovanje rok po Darsu

»Rešitev je zelo kratka, ima šttiri črke, imenuje se D, A, R in S,« je prejšnji torek z odra ljubljanskega hotela Union v mikrofon glasno črkoval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Pred vplivnim avditorijem, ki se je zbral na Dnevu slovenskega kapitalskega trga 2024 – tam je bil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, je Ipavec opozoril na nujnost privatizacije državne družbe za avtoceste Dars. Raziskava, ki so jo naredili, naj bi kazala, je razlagal Ipavec, da bi bilo treba na borzi vlagateljem ponuditi vsaj 30 odstotkov Darsa, da bi slovenski kapitalski trg postal atraktivnejši, likvidnejši in bi po 17 letih v evrskem območju napredoval iz obrobnega v razvijajoči se trg. Razvoj kapitalskega trga močno podpira tudi aktualni minister Boštjančič; ampak ali je naklonjen tudi ideji vsaj delne privatizacije Darsa, ki sicer ni ne nova in ne dobra? Kaj, poleg stalno rastoče dividende, bo namreč zanimalo male lastnike Darsa?

Volilne prevare

Na dan, ko je SDS na kongresu pripravila protivladni protest, je predsednik stranke Janez Janša gostoval v Odmevih na TV Slovenija in opozoril, da njegovo stranko v zadnjem desetletju onemogočajo tudi z zmanjševanjem števila volišč. »Šlo je za drastično ukinjanje volišč v podeželskih volilnih okrajih, predvsem v tistih okrajih, kjer je naša stranka zelo močna,« je opozoril in dodal, da »ko to seštejemo, gre za stotine volišč po celotni državi, predvsem na podeželju«. Volivci iz »njegove« volilne baze naj bi tako imeli otežen dostop do volišč, kar menda marsikoga odvrne od namere, da se udeleži volitev (in odda svoj glas za SDS).

Toksična produktivnost

Družbena omrežja so vse bolj preplavljena z motivacijskim žlobudranjem mladih priložnostnih poslovnežev, navadno bradatih in mišičastih moških, ki idealizirajo denar, individualizem in deloholizem, si prizadevajo za samoizpopolnjevanje in nenehno »delo na sebi«, ustvarjanje pasivnega prihodka pa opevajo kot nekakšno božanstvo. Nasvete o motivaciji, disciplini, uresničevanju sanj, vlaganju denarja in ustvarjanju dobička delijo na TikToku, YouTubu in Instagramu, bodisi v obliki kratkih videoblogov, ki so pogosto opremljeni z epsko glasbo in posnetki dragih avtomobilov, bodisi v obliki pogovornih podkastov. V teh se med seboj vselej strinjajo, drug drugega trepljajo po ramenih in si prikimavajo, kot da ob ponavljanju kvazinavdihujočih nasvetov, kot je: »Vsak trenutek, ki ga ne posvetimo ustvarjanju dobička in izboljševanju sebe, je izgubljen čas,« odkrivajo največje življenjske modrosti.

Vlado Miheljak

5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Zaustaviti koalicijo zlih namer

Razprava ob interpelaciji zoper ministrico Emilijo Stojmenovo Duh je pokazala vso bedo 9. sklica državnega zbora. Saj nikoli ni bilo prav dostojno, a tako, kot je sedaj, še ni bilo. Če so včasih izstopali zgolj krjavlji, pretežno z desnega krila parlamenta, se sedaj primitivnost precej bolj enakomerno porazdeli po poslanskih skupinah. Na zadnji seji naj bi interpelirali ministrico za digitalno preobrazbo zaradi domnevne korupcije, a so govorili o vsem drugem. Po svoje razumljivo, ker kakorkoli že je bil nakup računalnikov morda preveč »na pamet«, na »zalogo« in zato »negospodaren«, o korupciji ni ne duha ne sluha in je niti niso poskušali dokazati. Bilo pa je zato toliko več primitivnih izpadov. Nedavno se je poslanec NSi Aleksander Reberšek med obravnavo zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije pridušal: »Danes zjutraj me je poslanka Svobode na hodniku pozdravila s ‘ciao’. Sem ji rekel: Kak ‘ciao’. ‘Ciao’ je italijansko.« In pribil: »Tukaj je Slovenija in tukaj se govori slovensko.« Očitno NSi in njen zmerno bistri poslanec ne obvladata ustavno definiranega položaja občevalnih jezikov v državi, niti slengovskih rab. Še huje je bilo, ko so poskusili diskreditirati ministrico Stojmenovo Duh. Ker ni šlo z dokazi o korupciji, so jo poskušali diskreditirati z izvorom in z jezikom. »Vaša slovenščina ni najboljša? Drži,« je ugotavljala poslanka Helb iz SDS. Iz SDS!? Tiste SDS, ki ima v svojih vrstah takšne jezikovne eksote, kot sta denimo Jožef Jerovšek in Franc Kangler? Ministrica, ne glede na izvor in materni jezik, obvlada slovenščino bolje od mnogih poslancev desne polovice. Morda ji ostaja kanček naglasa. Pa kaj?! Predsednik domoljubne stranke SDS Janša ima velike težave z zakrivanjem svojega značilnega domorodskega naglasa, pa že več kot 65 let živi v Sloveniji.

Naj počakajo še leto dni

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, socialdemokrat po prepričanju, je v ponedeljek obiskal Gorenjsko, beseda pa je tekla tudi o prenovi zakonodaje, v kateri so opredeljeni načini sobodajalstva. »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja,« je o teh krajih pisal France Prešeren in danes ti živijo predvsem od turizma. Župane zato skrbi, da bo država preveč omejila ali natančneje določila, kdo in kako lahko oddaja svojo nepremičnino v turistične namene, saj naj bi s tem omejila razvoj. Han je župane med obiskom menda pomiril, zakon, ki je v pripravi, naj bi oddajanje nepremičnin v kratkoročni turistični najem omejil na 120 dni. In ne na »drakonskih« 30 ali 60, kot se je ugibalo pred časom.

Številke ne lažejo / Manj vernikov, manj duhovnikov, manj denarja

Katoliška cerkev v Sloveniji v imenu preglednosti in odprtosti javno objavlja letna poročila. Kar žalostno branje je to, ob naštevanju dosežkov in podvigov, redov in pobud statistika nedvoumno dokazuje, da je pri nas tudi po cerkvenem štetju vedno manj vernikov, vedno manj duhovnikov in le za ščepec novomašnikov.

Sebičnež, nasilnež, junak?

Zmaga slovenske nogometne reprezentance na tekmi s portugalsko reprezentanco, ki velja za eno najmočnejših na svetu, bo še dolgo dvigovala prah, četudi je šlo za prijateljsko tekmo. A takoj po njej je bil za čuda skorajda večje medijske pozornosti deležen navijač, ki je z vključeno kamero na telefonu vdrl na igrišče, pritekel do portugalskega superzvezdnika Cristiana Ronalda, za marsikoga najboljšega nogometaša vseh časov, in ga pred prihodom varnostnikov utegnil še objeti in poljubiti na lice. Posnetek priča, da je nogometaš okamnel – a le kako ne bi: šlo je za sicer ne tako zelo redek, vendar resen varnostni incident, ki bi se lahko v drugačnih okoliščinah končal tudi tragično. Tenisačico Moniko Seleš je leta 1993 na igrišču zabodel oboževalec njene tekmice Steffi Graf. Navijači, ki so nedavno vdrli na nogometna igrišča v Turčiji, so pretepli nogometaše in sodnike.

Vzreja divjih živali z izključnim namenom odstrela

Javna skrivnost je, da slovenske divje živali spadajo med najbolj umetno hranjene, med tiste, ki jim lovci prinašajo dodatno hrano, na svetu. Verjetno pri tem sodimo v svetovni vrh. Slovenski rjavi medvedi so, to je empirično dokazano, najbolj umetno hranjeni medvedi na svetu, delež umetne hrane v prehrani teh živali ni nikjer večji kot pri nas. Temu primerno cveti lov na divje živali. Nekatere živalske vrste pa vendarle ne zdržijo lovskega pritiska, zato se namensko vzrejajo in dodajajo v naravo. Toda ne govorimo zgolj o rečnih ribah … Zavod za gozdove Slovenije upravlja osem velikih »lovišč s posebnim namenom«, kot se imenujejo. Gre za velike predele gozdov, katerih »posebni« namen je lovski turizem. Čeprav to storitev ponujajo lovske družine v »svojih« revirjih, je lovski turizem predvsem v »državnih« loviščih utečen posel. Po zadnjih podatkih, ki so za predlansko leto, je samo v državnih loviščih lani lovilo 2466 lovskih gostov, ki so skupaj ustrelili za 1,2 milijona evrov divjih živali.

S portalom, ki naj bi bil vključen v rusko operacijo, sodelovali tudi v SDS

Češka vlada je uvedla sankcije zoper spletni portal Voice of Europe s sedežem v Pragi, za katerim menda stoji ukrajinski oligarh Viktor Medvedčuk, sicer zaveznik in osebni prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah češkega zunanjega ministrstva naj bi bil portal, ki od prejšnjega tedna ne deluje več, vključen v rusko operacijo vplivanja, katere namen je razširjati dvome o ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter – kot trdijo visoki evropski uradniki – vplivati na potek letošnjih evropskih volitev.

Obrambna organizacija?

V petek, 29. marca, je minilo 20 let, odkar je Slovenija vstopila v vojaško zavezništvo Nato. Državni vrh se je zbral v kongresnem centru na Brdu, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je na proslavi dejala, da »smo s članstvom v Natu pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti«.

Denar za sežigalnice

Čeprav je ljubljanski župan Zoran Janković v oddaji Marcel na RTV Slovenija govoril, kot da sežigalnica odpadkov na Ljubljanskem barju že stoji, in čeprav se še vedno ne meni za opozorila o neprimernosti umestitve v Ljubljansko kotlino, ne teče vse gladko. Zapleta se pri iskanju denarja.

Janko Lorenci

5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Migranti, zdravniki, nuklearci

Zaradi nameravane nastanitve migrantov se ob meji dogaja srdit lokalni upor. Fides stavka že dva meseca in se požvižga na zdravje nacije. Oblast, spočeta na antijanšizmu, je z Janševo SDS sklenila jedrski pakt. Tri zadeve, troje dogajanje, ki človeka navda s sramom, začudenjem, tesnobo.

Heni Erceg

5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Tretja republika

Tretja republika, tretja republika … hmm, kaj naj bi to bilo? Hrvatom se v oblačkih nad glavo prikažejo vprašaji vsakič, ko se predsednik države, neformalni kandidat socialdemokratov za premiera po morebitni zmagi na volitvah, začne repenčiti, da bodo njegovi vzpostavili tretjo republiko. Torej moramo pokukati v zgodovino in najti dve predhodni republiki, brez katerih, logično, tretje ne more biti. Vemo za poskus vzpostavitve prve republike v devetdesetih letih, ko se je njen predsednik Franjo Tuđman vrnil v srednji vek in oživil kralje, Zvonimirje, Trpimirje …, kardinale, fevdalce ter zacementiral ideologijo republike, s katero živimo še dandanes. Ideologijo krvi in zemlje, »republiko«, v kateri niso pomembni zakoni, ampak izpraznjenost nacionalne pripadnosti, identiteta, plemenska skupnost, in v kateri so despotsko vladali monarh in njegovih »200 premožnih družin«. Kilometre od vizije res publica, skupnosti enakopravnih državljanov.

dr. Bogomir Kovač

5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Vojna retorika

Obletnice v zvezi z Natom, največjo in zgodovinsko najuspešnejšo vojaško alianso, se leta 2024 vrstijo druga za drugo, v dobrem in slabem. Petinsedemdeset let je od njene ustanovitve, dvajset let od slovenskega vstopa v to protislovno vojaško zvezo držav. ZDA so aprila 1949 Nato zastavile kot zahodnoevropski vojaški ščit pred nevarnostjo širjenja vpliva komunistične Sovjetske zveze. Konec hladne vojne po zlomu evropskega socialističnega sveta ga je zgolj preoblikoval v novo obliko zavezništva, vojaška intervencija na Balkanu je določila gabarite njegove nenačelnosti. Od tod je Nato bolj globalna in napadalna kot evropska obrambna formacija. Njegova življenjska moč so globalni militaristični interesi ZDA in vse večja politična omahljivost EU. Transformacija Nata iz evropske obrambne formacije v globalno politično orodje vojskovanja je povečala varnostna tveganja. Nato ni več porok miru, temveč aktivni nosilec vojnih operacij. Zadnjih deset let se vrača v stare okvire, Rusija ima spet status želenega sovražnika in ne morebitnega partnerja. Zavezništvo se nezadržno širi, njegova protislovja pa naraščajo. Slovenija je del teh nevarnih zapletov, Slovenska vojska pa paradni konj večnih vojaških nedorečenosti. Edino, kar vemo, je, da vojaške neumnosti niso poceni.

Kratki stik

V nemškem mestu Paderborn niso odlašali s prehodom na električna vozila. Pred petimi leti, ko je bila ponudba v Nemčiji še skromna in povsem pregledna, je tamkajšnja Karitas iz voznega parka čez noč umaknila dizelska in bencinska vozila in nabavila 114 električnih avtomobilov in 45 električnih koles. Katoliška organizacija je tako na mah postala pionirka električnega pogona v deželi, ki sicer ljubi bencinske hlape. Vodje nemških avtomobilskih tovarn so se takrat ubadali še z jadikovanjem zaradi pomanjkanja električnih polnilnic. Karitas je v Paderbornu jadrno postavila 118 lastnih in na bela, do sijaja zloščena vozila, s katerimi se vozi približno 500 negovalcev, ki na domu skrbijo za varovance, z rdečimi črkami zapisala Trajnostno na poti.