MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    12. 5. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Jure Trampuš o problematiki devetletke in zanikanju holokavsta

    O devetletki je za Mladino spregovorila učiteljica Bojana Potočnik >>, o zanikanju holokavsta pa je pisal Borut Mekina >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/322241658&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Vasja Jager

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika

    V naročju tobačnega lobija

    Mlad, simpatičen in sposoben slovenski izobraženec.« S temi besedami je predsednik SDS Janez Janša med volilno tekmo pred nastopom svoje prve vlade leta 2004 opisal Jerneja Pavlina. Ta je kmalu zatem prevzel položaj vladnega tiskovnega predstavnika, njegov mandat pa je prekinilo razkritje navodila, v katerem je piarovcem vseh ministrstev naložil, naj ne odgovarjajo na novinarska vprašanja. Ter da »do nadaljnjega ne komunicirate s tednikom Mladina«. Več

  • Borut Mekina

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Politika  Za naročnike

    Zanikanje holokavsta

    Bernard Brščič, eden od pomembnih podpornikov stranke SDS, nekdanji državni sekretar v kabinetu premiera Janeza Janše in predsednik sveta strankinega Inštituta Jožeta Pučnika, je konec aprila nastopil na zasavski lokalni televiziji ETV. Ta je prav tako v lasti vidnega člana SDS, Janeza Vidmarja, pogovor z Brščičem pa je vodil Boris Cipot, ki se predstavlja kot »zagovornik lustracije in ljubitelj živali«. Najprej sta se pogovarjala o francoskem predsedniškem volilnem boju med skrajno desno kandidatko Nacionalne fronte Le Penovo in konservativnim Macronom. Brščič je gledalcem sprva predstavil širše evropske razmere, zaradi katerih Le Penova ne more zmagati. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba

    Bojana Potočnik, učiteljica

    Bojana Potočnik v Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju uči slovenščino. Že pred leti je javno govorila o nesmiselnosti varčevanja v šolstvu, o napakah politike in stroke, a se zdi, da je niso poslušali, stvari se v šolstvu niso bistveno spremenile. »Ni mi vseeno,« pravi. »Nočem biti Angelca Likovič, nikakor, a v šoli je narobe preveč stvari.« Kaos, ki naj bi grozil devetletki, jo lahko pokoplje. Bojana Potočnik ima svoj poklic rada, dejavna je v gledališkem krožku, njena predstava Prosto po Gorencu je nedavno dobila laskave pohvale na območnem srečanju gledaliških skupin. Rada ima tudi poezijo, predvsem Srečka Kosovela. V njeni učilnici je veliko citatov angleškega pisatelja Roalda Dahla. »Duhovit je, nagajiv, s srcem na strani otrok.« Več

  • Miha Turšič

    12. 5. 2017  |  Politika

    Ksevt sem bil prisiljen zaščititi pred še enim ministrskim blaznežem

    V času moje gladovne stavke ste skupaj s številnimi posamezniki in državnimi inštitucijami priznali, da je Ksevt dosežek, ki ga je potrebno obdržati ter mu omogočiti nadaljnje delo. Zato sva 14. oktobra 2015 v prostorih Moderne galerije sklenila dogovor, da boste omogočili nadaljnje delovanje zavoda in izvajanje zastavljenega kulturnega ter razširjenega medresorskega vesoljskega programa. Dali ste “besedo predsednika vlade”. Ni bilo razloga, da vam ne bi zaupal. Več

  • Vanja Pirc

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  Za naročnike

    Oblačila za vse, ne glede na spol

    Prejšnji četrtek se je na zvoncu enega od vhodov v kompleks ljubljanskega Nebotičnika znašel napis Petja Zorec. Enak napis nas je pričakal na vratih v četrtem nadstropju, kjer nam je vrata odprla kar sama Petja Zorec, zadnjih nekaj let ena najbolj izstopajočih med našimi modnimi oblikovalkami in oblikovalci. S svojimi zdaj že prepoznavnimi oblačili ni prepričala le stroke, temveč vse bolj prepričuje tudi široko občinstvo, sploh mlado generacijo moških in žensk, med katerimi se kot požar širi vest, da so njene kolekcije nekaj, na kar je treba biti pozoren. To je sredi aprila potrdil tudi množičen obisk njene prve samostojno organizirane predstavitve modne kolekcije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki je bila hkrati ena redkih samostojno organiziranih modnih revij pri nas. Več

  • Samomor kot izhod iz kolesja sistema

    Razgreti javni interes za maturo ali zrelostni izpit je indikator težav, ki jih ima nacija s svojim odraščanjem. Kdaj se lahko reče, da je odrasla, da se je pripravljena soočiti s posledicami svojih dejanj in odgovarjati zanje? Sploh hoče odrasti? Vprašanje o primernosti knjig za maturo iz slovenščine spada med sezonska novinarska vprašanja. Te dni so jih zastavljali v pričakovanju, da bodo vprašani povedali kaj kritičnega o izboru ali o tistih, ki so knjige izbrali, v duhu benigne krilatice, ki jo ponavljajo neduhoviti ljudje, da slovenščine pač ni dobro zaupati v varstvo slovenistom. Nezaupljivost je ta narod doslej ohranjala pri življenju: ne le učiteljem, tudi zdravnikom ne zaupamo, sumničavi smo do pravnikov, da ne govorimo o oblastnikih in politikih, novinarjem pa itak nihče nič ne verjame. Za naprej je ta zadrta slovenska nezaupljivost problematična: nezaupljive skupnosti niso zrele za suvereno odločanje o svoji usodi. Več

  • Damjana Kolar

    12. 5. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V Ambasado Gavioli se po štirih letih vrača John Digweed, ena največjih ikon elektronske glasbe, prvič pa bo pri nas nastopil eden najbolj iskanih producentov in didžejev zadnjih let Kölsch. V K4 bo nastopil v Berlinu živeči Bruno Schmidt, ki je glasbeno pot začel v Leedsu, kot rezident znamenitih večerov Louche.  Več

  • Darja Kocbek

    11. 5. 2017  |  Svet

    Univerzalni temeljni dohodek zmanjšuje stres

    Finska je prva država v Evropi, ki se je odločila poskusno uvesti univerzalni temeljni dohodek (UTD). Po 560 evrov na mesec dve leti prejema 2000 državljanov. Prejemnikom ni treba povedati, ali iščejo zaposlitev in kako porabijo ta denar, saj univerzalni temeljni dohodek ne vpliva na višino in vrsto socialnih pomoči, ki jo prejemajo. Marjukka Turunen, ki je na agenciji za socialno zavarovanje pristojna za UTD, je po poročanju Independenta pojasnila, da ima shema posredno ugoden vpliv tudi na duševno zdravje prejemnikov. Več