Bernard Nežmah
-
17. 3. 2023 | Mladina 11 | Pamflet
Komentar / Brezzakonje CO vpije do neba
Predsednik Svobode Robert Golob je svojim ljubljanskim svetnikom izrekel opomin. Ti so namreč na seji podprli županovo nagrado za uspešno delo direktorice ZD Antonije Poplas Susič. Vodja je bil jasen: ta, ki mu bežijo zaposleni, ta, ki ne izpolnjuje osnovne naloge do uporabnikov, ta, ki slabo izpelje celo projekt vpisovanja pacientov brez zdravnika, ta ne zasluži nagrade, prej nasprotno. In svetniki, pravi, so ravnali v nasprotju z vrednotami Gibanja Svoboda. Razumna in javnosti všečna poteza, toda vseeno: ali so mestni svobodnjaki res glasovali proti Golobovi volji? Ta se je oglasil z ukorom šele teden po dejanju. Zakaj ni moralke izrekel pred usodnim glasovanjem? Preprečil bi izplačilo nemoralne nagrade in njegove mestne četice mu ne bi bilo treba ošteti pred javnostjo.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Robert Whitaker: Pogubnost kemopsihiatrije
Knjiga ameriškega raziskovalnega novinarja, ki je bil tudi urednik znanstvenih medicinskih publikacij na Harvardu, spominja na teorijo zarote, saj demonizira psihiatre, ki množično predpisujejo odrešilne tabletke. Toda zastavek je osupljiv: Američani so leta 2007 (knjiga je iz 2010) porabili 25 milijard za antidepresive in antipsihotike, kar je pol več od proračuna države Kamerun. Sploh, ker stroški zdravljenja in invalidnin v zadnji polovici stoletja naglo naraščajo. Sklep bi bil na dlani: višji je vložek, bolj se povečuje število nikoli končanih zdravljenj.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Pamflet
Komentar / Z lopatami in padlimi menedžerji
Na praznik dneva žensk so se posebej izpostavili ministri. Policijski Boštjan Poklukar je povedal, da obstajajo področja, kjer je nujen korak naprej, in da se bo sam zanj tudi osebno zavzel. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je šel v dom starejših občanov in občank v ljubljanskih Fužinah, zunanja ministrica Tanja Fajon je še enkrat poudarila feministično zunanjo politiko, kmetijska ministrica Irena Šinko, da imajo na podeželju ključno vlogo ženske. Sploh in sploh parlamentarna predsednica Urška Klakočar Zupančič, ki je z nekaj evropskimi kolegicami objavila mali feministični manifest. Toda teh, ki so najbolj deprivilegirane, ni obiskal nihče. Še več, tik pred praznikom žensk smo brali kratke časopisne notice, da bodo tudi v hotelih Istrabenz Turizma v Portorožu ukinili službe sobaric, ki jih bodo prenesli na zasebno podjetje zunaj hotelske verige. Že teden poprej so to storili v hotelih Sava Turizma. Zakaj se lastniki nameravajo znebiti tako velikega števila zaposlenih? So tehnološki višek, ker so vpeljali robote, ki sesajo, čistijo in pomivajo sobe, hale in restavracije? Nak, v želji po ekstra dobičku jih mečejo iz služb, da bi potem čistilni servis plačevali po nižjih cenah. Poklic sobaric v praktično izključni meri opravljajo ženske. In z novim statusom bodo imele odločno manjše delavske pravice, obstrukcijo bolniških, nižje plače etc. A kdo je lastnik teh hotelskih verig? – Sava Turizem in SDH, obe v lastništvu države. Vlada lahko z enim namigom naroči svojim predstavnikom v vodstvih, da ustavijo in anulirajo pavperizacijo sobaric. Je na zadnjih sejah naš ministrski cvetober, ki s sladkimi besedami slavi 8. marec, zahteval takojšnje vladne poteze? Nak, sladke besede proti izkoriščanju žensk izrekajo abstraktno, tam, kjer so najhujše, jih ne zanimajo.
-
Roman enega vodilnih poljskih literatov je postavljen v junij 1941 v vzhodno Poljsko, na rečno mejo, ki ločuje deželo pod nemško okupacijo od sovjetske; trenutek tik pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo. Osrednja figura je brodar, ki za denar na skrivaj prevaža z brega na breg. Toda tu nastopi presenečenje: ko poljski begunci ponoči trkajo na okna po zaselkih rojakov, jih pričakajo nezaupanje, sovraštvo in vile. Nič ni v redu pričakovanega – po vasicah živijo pritepenci, ki se z nemškimi vojaki korektno razumejo. Razcapani poljski vojaki brez uniform se skrivajo po gozdovih in mrcvarijo tavajoče Žide. Vladajo lakota, smrad, bolhe in strah pred smrtjo. Na drugi strani reke so Rusi in NKVD, ki oskrunja cerkve in pleni trgovce. Eden se jim izmakne, ko se zateče na britof, kjer zleze v sveži grob k mrliču; vojaški psi ga ne zavohajo, vonj mrtveca je močnejši od njegovega. No, tod vlada bizarna trgovina: brodarja zasačijo Nemci, a ima alibi – ujeto ribo – in potem ostriža zamenja za zavojček cigaret. Vaščanka gre s Fritzem, ta se oddolži z daljnogledom. Mladi in razcapani Žid, ki je bil nekoč gospod, tekoče govori francosko in angleško, a vidi, da je tudi tu zgrešil – prav bi mu prišli nemščina in ruščina, reši pa ga poželjiv pogled na zeliščarko. Vmes padajo trupla; za napačno gesto pritepenec konča z odprtimi črevi. Ni ključa, po katerem bi ločil zaveznika od sovražnika. Tudi narodnost in vera ne delujeta, zdaj morijo Ukrajinci, zdaj Rusi, zdaj Germani, vseskozi Poljaki. Žid preživi le, če je neviden. Plemenita ideja osvobodilnega boja proti zavojevalcu ne zaživi, saj ni več jasno, od kod prihaja zlo.
-
Komentar / Ko se Magna ponovi pri kanalu CO?
Anglija. V trgovinah je zmanjkalo paradižnikov, jajc in druge zelenjave. Prizor, za katerega bi do nedavnega rekli, da je nemogoč.
-
Daniel H. Pink: Moč obžalovanja
Kaj je torej bolje: da nič ne obžalujemo ali da se prepustimo obžalovanju? Oziroma še radikalneje: ali nas izkušnja stanja obžalovanja predrugači?
-
Komentar / Državljani drugega reda
Konec leta 1953 je drugi človek Jugoslavije Milovan Đilas, ki je bil predsednik skupščine in podpredsednik vlade, objavil serijo takrat najbolj branih člankov v časniku Borba. V enem se je spraševal, če je demokracija za vse ali samo za člane komunistične partije, če isti zakoni veljajo tako za buržuje kot za komuniste. Njegov odgovor je bil - da, kar ga je stalo odstavitve in ekskomunikacije - 33 let do mariborske Katedre ni noben časnik objavil nobenega pogovora z njim. Je to le spomin na stare čase diktature svobode ali zorni kot za razumevanje sedanjosti?
-
Jean-Claude Larchet: Epidemija novih medijev
Razvija kar nekaj prodornih konceptov. Miselna preobremenitev – ko posrkamo tolikšno količino informacij, da jih od tedaj možgani niso več sposobni prevesti v sheme. Princip preletavanja proti sposobnosti osredotočanja pozornosti. Burn-out – zaradi spleta, ne službe. Nezasedeni čas – ne moreš živeti polno, če si manično ujet v dejavnosti. Homo connecticus, ki se brez medijskih vezi počuti slabo in prazno.
-
Komentar / Koristi od rdeče zvezde
Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je prinesla veselje tem, ki pravijo, da so ukinili muzej, ki je bil namenjen opevanju osamosvojiteljev, kot so Peterle, Rupel, Janša, Bavčar in Kacin, in da je s tem onemogočena privatizacija nacionalnega spomina. Pogled, ki predpostavlja, da za simbolni spopad s peterico zlih lahko žrtvuješ tudi muzealsko obravnavanje slovenske države. Ko je ministrica Asta Vrečko napovedala usodno razpustitev, je utemeljevala, da je premajhen in kadrovsko prešibek, da ga je treba priključiti večjemu muzeju. Argument, da je treba institucije združiti, da bi bolje delovale, je malo prej podrla njena vlada, ko je trdila, da mora za boljše delovanje povečati število ministrstev! Hkrati pa je to edini muzej v slovenski moderni zgodovini, ki ga je vlada ukinila. Dotlej je vedno veljalo, da so muzeji narodno bogastvo, ta muzej pa je narodno zlo.
-
Leta 1977 je iz družbenega življenja poniknila soproga predsednika Tita, ki je bila četrt stoletja prva dama Jugoslavije. Brez besed – ne Tito ne državni vrh nista nič pojasnila, tako da so odtlej o njeni usodi krožile le govorice.
-
Komentar / Mudi se, ni časa za demokracijo
V Mestnem logu v Ljubljani se je zbrala množica domačinov, ki se jim je podrl svet. Dobesedno. Zaradi gradnje veterinarske fakultete v njihovi četrti zabijajo globoke pilote, kar povzroča, da se domačinom od jutra do večera tresejo hiše, pokajo stene, s polic jim padajo predmeti, živijo kot sredi vsakodnevne vojne vihre. Oglasil se je odgovorni – ljubljanski župan, ki je povedal, da se tu ne da nič več spremeniti, pač - morda bi lahko inšpektorji preverili zvočni hrup.
-
Boris Furlan in Staša Furlan Seaton: Skozi gosto noč: dopisovanje 1951–1957
Po formi sentimentalne epistole z vsebino daleč presegajo to obliko, prinašajo namreč zgodovino zasebnega trenutka političnega kaznjenca v času Kidrič-Kardeljeve vladavine. Boris Furlan je bil tržaški begunec pred fašizmom, univerzitetni profesor, med vojno minister kraljeve vlade v Londonu in obenem podpornik partizanstva, po vojni dekan Pravne fakultete v Ljubljani, nato pa na montiranem Nagodetovem procesu kot angleški vohun obsojen na smrt, čez čas »pomiloščen« na 20-letni zapor, a ker je v ječi hudo bolan skoraj umrl, mu dovolijo odslužiti kazen na domu.
-
Potem ko evropske države kar po vrsti sporočajo, da so aretirale ruske vohune, je tudi slovenska vlada razglasila, da ima pod ključem dva ruska vohuna. In mediji so kajpak odprli temo, koliko je še spečih Putinovih špijonov pri nas, in razglasili, da je bil to največji uspeh obveščevalne agencije SOVE v njeni zgodovini. Še več, zunanja ministrica Tanja Fajon je razglasila, da sta zaprta pripadnika ruske obveščevalne službe.
-
Alan Mikhail: Božja senca: Sultan Selim, njegov Osmanski imperij in nastanek novoveškega sveta
Osvojil je celotno sredozemsko Afriko razen Maroka, segel v Etiopijo, še prej v Sirijo in Jeruzalem, se približal Indiji, skratka osvajalec, ki je šel po sledeh Aleksandra Velikega. A težji kot vladavina na treh kontinentih je bil spopad za sultanski prestol – ne le med tremi brati, ampak tudi med očetom in sinom. Kar je šlo kajpak iz roda v rod. Že oče Bajazit se je vojskoval z bratom Đelimom, ki je kot poraženec utekel na Rodos, potem pa brez vojske postajal vse močnejši. Gostili so ga evropski vladarji, ki so preračunavali, da lahko prek njega napravijo razpoko med Osmani in v novi križarski vojni porazijo tedanjega sultana. Diplomacija je sicer tekla tudi v drugo smer, saj je sam Bajazit ponujal papežu 120 tisoč dukatov (več, kot je znašal rimski proračun), da upornega brata vzdržuje v luksuzu in daleč od Istanbula.
-
Komentar / Martin Krpan na kolesu
Premier Robert Golob se je izkazal kot odličen gledališki akter. Na občnem zboru sodnikov, ki so resni in jih ne poznamo po razigranosti, je iz njih dvakrat izvabil smeh navdušenja in gromki aplavz. A večerna zvezda ni postal zaradi imenitno odigrane vloge, temveč zaradi 600 evrov, ki jim jih je obljubil na lepe oči. Toda z zmago na enem odru si je priklical stampedo na preostalih. Takoj so protestirali gasilci in ga v njegovem jeziku povabili, naj še njih obišče z obljubo po 500 evrih. Njihov bes je utemeljen: medicinske sestre, ki se znajdejo na kraju požarov, da oskrbijo poškodovane, so bolje plačane kot ognjegasci, ki se borijo sredi strupenega dima in peklenske vročine ognjenih zubljev.
-
Iztok Geister: Tako imenovane stvari
Okoljski aktivisti branijo naravo pred posegi industrije in politike s čustvenim angažmajem, Geister se ji približuje. Tako da jo ogovarja, da jo prikliče z imeni. Ampak tu ne zadoščajo več emocije, temveč vednost. Torej brska po stari literaturi, kjer pri Zoisu najde ime za kragulja – golobar. Drugod pomišlja ob izrazih – plaža, nabrežje, obrežje, breg, obala, ki jih ne jemlje kot sinonime, saj se razlikujejo v potankostih. Spet drugod išče drobne razlike med pojmoma gol in nag, neporaščen vs. slečen, a tako, da besedne zveze postavi v svet ljudi, živali, rastlin in skal. Ga pritegne izpuhteli spol: čeprav je sliva ženska oblika, so marmeladi spremenili spol – namesto slivina govorijo slivova, tudi smreka ne daje smrekinega medu; toda to igrivo premišljevanje zapelje v pomensko natančnost: lipov list je generični pojem, lipin list pa utrgan z drevesa pred nami. Lov je danes samoumevno moškega spola, nekoč so poznali tudi ženski spol: ribja in ptičja lov, a s pomenskim odtenkom – ujeta žival je bila živa, torej bi jo lahko tudi izpustili.
-
Na občnem zboru sodniškega društva konec prve dekade meseca so govorci izrekali, da so jezni nad višino svojih plač. In potem je kot deus ex machina na oder priletel premier Robert Golob, ki jim je povedal, da se je odločil, v naslednjem stavku glagol spremenil v množinski – smo se odločili, da od prvega januarja sprejmemo dodatek za vse sodnike in tožilce v višini 600 evrov, le da še ne vemo, v kakšni formi bomo to izpeljali.
-
Damir Barbarić: Filozofske disputacije
Najbolj zlorabljen pojem sodobnosti je demokracija, ki je postala prazna lupina, brez smisla, pravzaprav krinka, pod katero prek množičnih medijev vladajo globalni in lokalni plutokrati ter oligarhi. A Barbarić je radoveden, in da bi razumel sedanjost, stopi na začetek, v antično mestno državico. Atene niso bile država, temveč polis, katerega značilnost je bila, da so v politiki sodelovali vsi, ki so imeli status državljanov. In ti so bili med seboj enakopravni. Strogo dobesedno – vsak je lahko postal svetnik, a samo za eno leto, skupaj največ dvakrat v življenju. S tem so eliminirali razred poklicnih politikov. Sploh, ker so namesto volitev opravili žreb in tako onemogočili lobiranje za kandidate ter delovanje neformalnih centrov moči. So potem meščani usodo na slepo prepustili odločitvam svetnikov? Nikakor, deloval je princip prisotne demokracije. Zbirali so se v agori, na javnih zborovanjih pod milim nebom, kjer so razpravljali, presojali, svetovali in se prepričevali. Katerokoli dejanje je mestna oblast podvzela, so ga najprej meščani družno premišljevali, si vzeli čas za disput, četudi se je polisu bližala sovražna vojska. Razložiti in obraniti misli v javnosti je bil način politike, ki je Atene postavil za središče demokracije. Svobodni ljudje niso preložili odločitev na izžrebane svetnike in se medtem posvečali svojim opravilom. Nasprotno, v neposredni demokraciji so ob vseh pomembnih odločitvah pustili posle in prišli v agoro, saj so bili prepričani, da šele kosanje v razpravi privede do dobrih odločitev. Prva vrednota polisa je bila tako sodelovati s someščani v kolektivnem razmišljanju, in to pri vseh zadevah.
-
Sto metrov dolga vrsta pred Zdravstvenim domom Bežigrad, v kateri so pacienti brez zdravnika čakali na sprejem v ambulanti za neopredeljene že od srede noči, je pretresljiva. Bolni, stari, invalidi in obupani so v zimskem mrazu upali, da pridejo med 140 srečnih, ki bodo dočakali medicinsko obravnavo. In agonija se ponavlja iz dneva v dan. Brez dvoma dogodek, ki ga bodo izpostavili mediji. In res - vse televizijske hiše so posnele agonijo. Tema, s katero so napolnjene spletne strani in o kateri tečejo dnevni pogovori v kafičih. Vsega par sto metrov stran stoji mogočna stavba časnika Delo, ki ima na dlani osrednjo zgodbo. Ko so jo minuli četrtek izpostavljale televizije, sem v petek z nestrpnostjo odprl osrednji slovenski časnik. Z naslovnice je gledal barvno čudoviti foto starejše gospe s spremljevalko ob temi pokojninske reforme, manjši kvadratek je zasedla tudi polemika med zdravstvenim ministrom in ljubljanskim županom o slabem delu v ZD Ljubljana, ki se je na notranjih straneh razlila še prek polovice strani, le o neskončni koloni čakajočih pacientov nič. OK, kot bralec sem bil pač preveč neučakan, razdalja med uredništvom in dogodkom je bila za en dan predolga. Počakam torej na soboto in spet sem začuden – kot dogodek dneva je orjaška fotka pred Mercatorjevo trgovino z naslovom, kako je trgovski center v vse močnejšem objemu Hrvatov. No, časnik da na prvo stran tudi podobo zdravstvenega ministra v tekstu pred napovedano stavko, ki se razbohoti še prek polovice četrte strani. Preberem časopis s Sobotno prilogo vred, a poročila o agoniji čakajočih ne ugledam. Ne verjamem očem, pa poskusim še enkrat. Tokrat razodetje – članek sem pred tem spregledal. Pod abstraktnim naslovom Na opredelitev k zdravniku le z vabilom je članek brez slikovne podobe v nekaj vrsticah omenil čakanje ter nočne in zgodnje jutranje prihode pred zdravstveni dom. Kot da je poseg vodila globoko premišljena poteza, kako ga objaviti, da ga bralec slučajno ne bi opazil. Bil je namreč postavljen kot okvirček na dnu velikega članka o zdravstvenem ministru.
-
Italijanski pisatelj, ki je v Divjem dečku predstavil življenje gorjana, se je podal na planote in prelaze pod Tibetom. Če se po Alpah lahko potikaš sam, greš po Himalaji v skupini, ki takoj naraste na 20 članov, s tovornimi osli še enkrat toliko. Tu avtor kajpak ni več suveren, ni gospodar svojih poti, zato delo tudi ne doseže moči predhodne knjige. Potrebuje berglo – med potjo prebira legendarno delo Matthiessena Snežni leopard, ki opisuje iste kraje izpred pol stoletja, in okoli katerega razvija svoje perspektive. Seveda je zvest svoji sposobnosti opazovanja, s katero gleda drugače kot alpinisti, ki popisujejo agonije osvajanja vrhov. V Katmanduju se opremi v prodajalni rabljene robe, kjer izbira med gomilami gojzarjev in vetrovk, ki so jih plezalci ob vrnitvi podarili revnim šerpam, ti pa prodali za drobiž preprodajalcem. Ne gleda v vrhove, ampak naokoli. A ne le v to, kar je, temveč v ono, kar bo: ko naleti na hribovski zaselek, v katerega so speljali cesto, pomisli na podobne italijanske vasice, katerim ni cesta prinesla nič; po njej so počasi odšli vsi domačini.
-
Komentar / V kočiji s Falconom
Razposajeni in dobrohotni voditelji Svobode postajajo alergični na svobodo novinarjev. Miranu Lesjaku je v zadnjem lanskem Objektivu Dnevnika uspel intervju leta. Če smo doslej opazovali prešerno razposajenega predsednika vlade, se je zdaj pokazal kot arogantni vladar. Robert Golob se je jezil na urednika, zakaj mu postavlja ta in ne drugačna vprašanja, ga prekinjal sredi postavljanja vprašanja, na koncu pa besno odšel, ne da bi se soočil z vrsto ključnih tem. Pomenljiv je njegov poslednji odgovor na delo ministra Danijela Bešiča Loredana, kateremu ne le, da zaupa, še več - ga občuduje. Širna dežela doživlja, kako zdravstveni sistem razpada, zanj pa ne šteje stanje stvari, ampak njegovo čustvovanje – če ima nekoga rad, je ta OK. Merilo, po katerem ravna predsednik vlade, ni objektivno dejstvo, ampak njegovi osebni občutki.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Kultura | Knjiga
Mario Rigoni Stern: Divjerasli arboretum
Manguel se je v Zgodovini branja spraševal, koliko knjig naj bo na policah, da jim lahko rečeš biblioteka, Stern pa je drevje ob svoji gorski hiši spontano popisal kot arboretum. Z razlogom, zakaj poleg kulturne in botanične predstavitve 20 vrst je skozi tekst pripovedoval še avtobiografijo srečevanja z njimi. Macesen je bil v prvi vojni prestreljen s kroglami, rane je potem zapolnila smola, tako je otroštvo preživel plezaje po njem. Murve, ki so v njegovih krajih izginjale, so mu s plodovi sladkale bridko vojno v Albaniji. Z vrb so pri njem ščipali omelo, božje seme, s katerim so za novo leto obdarovali prijatelje. Jerebike se spominja prek pogleda skozi okno, ko je njene polne veje rdečih jagod v hipu opustošila jata pegamov. Breze prek brezovine, ki so jo spremenili v smuči, drugače dveh ljubih topolov, ki ju je zasadil ded, čez desetletja pa ju je bil primoran lastnoročno posekati, da bi mu ne uničila doma, povsem drugače pa gorske sekvoje, ki jo je sam zasadil, edino zunaj naravnega rastišča, jo občudoval in zabičal potomcem, naj jo ohranijo, četudi bi morali zaradi nje izruti domačo hišo. Lahko bi rekli – knjiga o drevesnih prijateljih, a avtor intimo presega s podobami povezanosti domačinov z drevesi. Češki kmetje so iz jagod jerebike kuhali šnops, viničarji iz maklena izdelovali kole v vinogradih, iz kostanjev so gorjani od Kavkaza pa do Španije za martinovo pekli slavnostni kruh, pastirji alpskih dolin so iz zmečkanih tisovih listov delali obkladke za gadje pike, s polaganjem jabolčnih olupkov na lončene peči pa v bajture vnesli vonjave, ki jih celo v dobi parfumerije ne pozabiš.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Pamflet
Po sprejetju zakona o nacionalki je na Ustavno sodišče poslano pobuda za ugotavljanje njegove neustavnosti. Eden izmed argumentov njenega pisca profesorja Mateja Avblja je dikcija, po kateri lahko večina članov sveta zahteva razrešitev posameznega člana in mu do odločanja elektorjev, ki so ga izbrali, vzame glasovalne pravice. Reč zna biti absurdna. Denimo, da isti elektorji čez tri mesece zavrnejo zahtevo za njegov odpoklic, on pa je bil med tem izločen iz odločanja na svetu? Volja večine svetniških kolegov je postavljena nad voljo teh, ki so ga izbrali!!!?
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
Rajko Grlić: Še ne povedane zgodbe
Bravo Maestro, Samo enkrat se ljubi, Karavla, Naj ostane med nami … Luis Buñuel, Ingmar Bergman in Dušan Jovanović so pred bralci odprli tajne, norosti in sramote svoje preteklosti, Grlić je aseptičen. Nobenega zla, nikakršnih prevar, bog ne daj drugih žensk. Avtor preprosto ne secira samega sebe, razen v benignih popisih ljubezni do sirov in vina. Torej polomija? Nikakor, ima deda, starše, prijatelje in tovariše, ki so polni zgodb, on pa jih zna povedati tako, da so boljše od originalov. Kot režiser si je izmislil formo pisanja po kopitu filmske enciklopedije, kar mu omogoča lahkotno preskakovanje po časovni osi. Seveda ima tudi sam več kot pol stoletja staža prodornega cineasta in je poln anekdot od Prage šestdesetih let, ki pa jih ne pripoveduje štosersko, ampak skoznje sestavlja duha časa. Kdor bi hotel razumeti zgodovino povojnih mentalitet vzhodne Evrope, je bolje, da seže po Grliću kot po zgodovinskih knjigah.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Pamflet
Komentar / Pod posebno zaščito
Oddaja Tarča postaja točka preloma v aktualnem novinarstvu. K spektakelski zasnovi, ki izpostavlja bad guys, je pridodala še spoznavne učinke. Pred tedni je njena kamera prikazala širni javnosti odlomek iz poročila v.d. gen. direktorja policije Boštjana Lindava. Ta opisuje nekaj srečanj v vladnih prostorih, na katerih je na strani predstavnikov vlade sedel tudi gospod Miloš Milović. Celo pred vrati takrat mandatarja Roberta Goloba je prvega moža policije ustavil isti mož in mu povedal, da zdaj on vodi varovanje.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Ima kaj povedati: tja je odšel 55-krat, tam preživel pet let, plezal v 20 odpravah na visoke vrhove Himalaje. Kajpak bodo osrednji del zmagoviti vzponi, neverjetni spust s smučmi s Čo Ojuja (8201 m), podvigi torej, ki jih slehernik lahko primerja le s herojstvi antičnih junakov. Tu ni refleksa kot pri modernih potopisih, kjer bralec takoj pomisli, da bi to šel tudi sam izkusit. Identifikacija je nemogoča: ko se Grošelj spušča z osemtisočaka in se znajde v viharju, ki mu vzame orientacijo, lahko potegneš iz spomina kvečjemu meglo v mraku z domačega hribovja in občutek pomnožiš s sto. Tu je branje stvar osuplosti in občudovanja. Toda avtor poleg svoje zgodbe, likov šerp, domačinov in dežele prinaša še posebno spoznanje – naravo. Potem ko se je umaknil iz osvajanja še nekaj neosvojenih vrhov, si je zastavil načrt prekrižariti Nepal od vzhoda do zahoda in od severa do juga. Medtem pa je doživel potres 2015, ko se sredi sončnega dne začne tresti cesta, potem pa z gore proti njegovi skupini začnejo leteti skale – od nekaj kilogramov do nekaj ton – in opustošijo cele vasi. Človek jemlje neživo naravo kot nekaj togega, kar stoji in čaka. A zdaj pozor – pride pod ledenik, ki je spolzel 40 metrov nižje, kot se ga je spominjal izpred 20 let. Še huje – ploščadi pod goro ni več, vmes je zgrmela v prepad. In najhuje – Anapurna, ki mu je nekajkrat ni uspelo osvojiti, je zakleta: potres je odnesel ledeno pobočje, nekdanje pristopne trase ni.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Pamflet
Stari kmet stoji na svoji njivi, prek katere načrtuje ljubljanski župan kanal CO. In potem prizor, ko pet policistov vrže na tla starca, ga vklene in vklenjenega žene prek polja, njemu pa z obraza teče kri po brutalnem policijskem posegu. Mož, ki s svojim telesom brani ljubljansko podtalnico pred potencialnim uničenjem. Postavimo, da na istem mestu stoji direktorica 8. marca, ki se bori za pravico meščanov do pitne vode in se na policijski ukaz ne umakne s polja, peterica policistov se vrže nanjo, jo pahne na blatna tla, zveže in jo poškoduje, da se ji s čela pocedi kri. -??? Groza, popolni revolt medijev in ljudstva, ki so zgroženi nad surovostjo mož postave, ki se obnašajo kot najemna garda mestnega župana!!!!!! Ko pa policisti obdelajo starca, le šokantni prizor na osrednjih televizijah POP TV in nacionalki. S pridihom, da ima občina vsa potrebna dovoljenja za gradnjo.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Tomaž Grušovnik: Midva ne bova rešila sveta! Eseji o teorijah zarot
Opozori na razlike med slabo utemeljenimi in neutemeljenimi sklepi, odsotnost empiričnosti, ko zadovoljno trdim, da je za blokom nevidni dinozaver, saj me sogovorec ne more demantirati. Primere jemlje iz pogovorov slehernikov, priključi pa jim precej dociranja, ko preskakuje v ekskurze zdaj k Aristotelu zdaj k Don Kihotu etc., s čimer iz eseja zaide v predavanje.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Pamflet
Komentar / Sijajna desettisočinka
Tik pred vreliščem duela med premierom in ministrico za notranje zadeve so mediji povprašali vodjo Levice, kaj si misli o spopadu. Luka Mesec ga je označil kot spor med dvema akterjema, za katera upa, da ga bosta razrešila. Končal pa z odgovorom, da morebitna odstavitev Tatjane Bobnar ne bo imela posledic za status njegove stranke v vladi. To je nekaj, kar se njega in stranke ne tiče!?? Politik, ki je vedno jasno izražal svoja odločna politična mnenja, je po šestih mesecih pod vladavino Goloba postal vdani kimavec, ki skrbi, da v javnosti ne bo postavil pod vprašaj potez novega vodja. Poslanska skupina Svobode je znala povedati le, da v vsem podpira svojega prvaka, tako da je med koalicijskimi strankami nekaj dialoškega ognja premogla le SD prek mladega foruma.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Kenneth M. Adams in Alexander P. Morgan: Poročen z mamo
Tu seveda sin ni poročen z materjo, pač pa mati zanj nevidno določa izbire partneric, oblike odnosov in način čustvenega življenja, ki travmira njegove družice. Delo sta spisala klinični psiholog Adams, ki je prispeval 25 let izkušenj, in pisatelj Morgan, ki je oblikoval slog pripovedi.
