MLADINA Trgovina
Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Rampage: Veliko razdejanje

    Veliko razdejanje, posneto po stari arkadni igrici (Rampage), se začne kot Osmi potnik (ali pa Sledi življenja, če hočete), nadaljuje se kot Lov za izgubljenim zakladom in Daktari, potem pa preskoči v Vojno za planet opic, King Konga in Jurski svet, le da se ne zmeša dinozavrom in pterodaktilom, temveč gorili, volku in krokodilu, ki jih “vesoljski” patogen, produkt genetskega inženiringa, tako hudo okuži, da mutirajo v velikanske, agresivne, genocidne, neuničljive beštije. To, da lahko te “transformerje” potolče le primatolog Dwayne Johnson, alias The Rock, ki izgleda kot gensko spremenjeni organizem ( ja, kot produkt taistega patogenega rastnega hormona), se zdi povsem logično, še bolj kot to, da film kanalizira hladnovojne sci-fi šokerje o mutantskih živalih, ki se odlično podajo Trumpovemu kiču. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Želja po maščevanju

    Bruce Willis igra Paula Kerseyja, uglednega čikaškega kirurga, ki mu vlomilci umorijo ženo, hčerko pa tako stravmirajo, da pristane v komi. Ker se policijska preiskava ne premakne, vzame zakon v svoje roke – ponoči patruljira po Chicagu in hladnokrvno, paranoidno, smrtno resno, brutalno bebavo pobija tiste, ki kažejo znake nasilnosti. Mediji so fascinirani – to, da pod njegovimi streli padajo predvsem nebelci, jih ne moti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Taksi 5

    Ker so cestam zakraljevali Hitri in drzni, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo vrnil originalni kralj ceste – francoska saga o belem taksiju, mitskem pižoju 407, najhitrejšem avtu vzhodno od Atlantika, ki mora tokrat ustaviti ferrarije, s katerimi italijanski zlikovci ropajo marsejske zaklade. Pričakujte stare dirke, staro hitrost, starega pižoja, stare gege, staro atletiko, stare replike, star scenarij, a novo posadko, saj Samyja Nacerija in Frédérica Dienfenthala zamenjata Malik Bentalha in Franck Gastambide. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vztrajanje

    Vztrajanje, Knifičev hommage Terrencu Malicku, z offi, šepetanjem, introspekcijo, kolažiranjem in eliptičnostjo vred, je film o življenju – od rojstva do smrti, od poroda v živo, ki postaja trademark slovenskega filma (videli smo ga tako v Ivanu kot Družini), do umirajočega Rusa, ki ga na hodniku neke bolnišnice “igra” slovenski filmski trademark, Demeter Bitenc. Toda trik je v tem, da ne gledamo filma o življenju enega človeka, temveč se mozaično vključujemo v življenja različnih ljudi na različnih koncih sveta: slepo dekle v muzeju gleda Gauguinovo sliko, barska plesalka ne ve, kaj bi z dojenčkom, mladega duhovnika muči dvom, šolarji si ogledujejo Benetke, v neki hiši najdejo razpadajoče žensko truplo, moški in ženska divje fukata, otroci se skrivajo v koruzi, alpinist omahne, tovornjakarjeva hči izgine, starka gazi v snegu, vojaki ubijajo, manekenka pozira, boksar boksa, džanki se fiksa, plesalci plešejo. Vsak izmed njih sicer vztraja, da je to njegova zgodba, a od zgodbe ostane le šepetanje – malickovsko šepetanje v offu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

    Gledališke drame, napisane po resničnih dogodkih, pri nas niso ravno pogoste, toda ko je ljubljanska Drama Dušanu Jovanoviću naročila, naj napiše tekst za tri “upokojene” igralce, Mileno Zupančič, Radka Poliča in Borisa Cavazzo, je ta storil natanko to – napisal je gledališko dramo Boris, Milena, Radko, ki temelji na resničnih dogodkih. Vse skupaj je bilo še toliko bolj pikantno in intrigantno, ker gre za resnične dogodke, ki so bili vsa ta leta vrhunski trač. Polič in Jovanović sta Mileno Zupančič, tedaj študentko AGRFT, zagledala tako rekoč hkrati, oba sta romantično trznila, toda Jovanović, že poročen, je trznil premalo “energično”, zato se je poročila s Poličem. Jovanovića je to ustavilo – do leta 1975, ko je naredil vse, da sta z Mileno postala intimna. In kmalu sta morala nič hudega slutečemu Poliču povedati nekaj nujnega. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ne z mojo hčerko

    Film Ne z mojo hčerko je dekliška verzija Hitrih in drznih. V Hitrih in drznih so oblasti delale vse, da bi hormonskim fantom preprečile ilegalno dirkanje – v filmu Ne z mojo hčerko, ki ga je režirala Kay Cannon, scenaristka in producentka Pravih not, pa starši delajo vse, da bi svojim hormonskim hčerkam preprečili izgubo nedolžnosti. Da je v vseh tistih turbo avtomobilih in dirkanju nekaj drkaškega, nekaj seksualnega, vemo, kakor tudi vemo, da danes seks najdemo povsod – razen pri seksu. Ko se tri najstniške prijateljice – Kayla (Geraldine Viswanathan), Julie (Kathryn Newton) in Sam (Gideon Adlon) – skrivaj dogovorijo, da bodo hkrati, v isti noči, jasno, v dolgi in divji noči maturantskega plesa, izgubile nedolžnost, zvenijo kot antropologinje, ki so se zavihtele na “eksotični” teren, da bi ugotovile, če seks pri samem seksu res še obstaja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Projekt: Titan

    Ne, Elon, rešitve za človeštvo ne predstavlja kolonizacija Marsa, temveč kolonizacija Titana, edine lune v sončnem sistemu, ki ima užitno atmosfero. Pa še ta ni povsem ustrezna, tako da se ji morajo ljudje najprej precej prilagoditi, ali natančneje – da bi preživeli na Titanu, morajo najprej mutirati. Vprašanje, ali ste se pripravljeni pionirsko in eksperimentalno preseliti na Mars, kjer boste potem umrli (Zemlje ne boste več videli, poti nazaj ni), zamenja vprašanje, ali ste v imenu pionirske in eksperimentalne preselitve na Titan pripravljeni mutirati v bitje, ki je še najbolj podobno onim bitjem iz Avatarja. Razlog več, da vojaškega pilota, ki ga leta 2048 v Natovi obmorski bazi s “forsirano evolucijo” genetsko tako predelajo, da izgleda kot bitje iz Avatarja, igra Sam Worthington, ki je v Avatarju igral takšno bitje. Las, kože in jezika na Titanu ne bo potreboval. Oči tudi ne. Škrge pač. Body horror! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tiho mesto

    Ljudi je nekaj razredčilo, kajti daleč naokrog ni nikogar, razen ruralne družine Abbott, ki pa se obnaša skrajno čudaško. Evelyn (Emily Blunt) in Lee (John Krasinski) ter njuna otroka, Regan (Millicent Simmonds) in Marcus (Noah Jupe), namreč ne govorijo. Ves čas molčijo – sporazumevajo se z znakovnim jezikom. In niso obuti, temveč bosi. Ne, ne kanalizirajo Jezusa Kristusa, pa vendar izgledajo kot mučeniki – živijo v svetu, v katerem ne smejo niti pisniti. Ali bolje rečeno: živijo v svetu, v katerem se morajo delati, kot da jih ni. Manj ko govorijo, bolje za njih. Manj ko govorijo, lažje preživijo. Če se oglasijo, če se jih torej sliši, jih takoj napadejo zunajzemeljske pošasti, invazivni alieni – skrivnostni, eliptični, brutalni, morilski, srhljivi, občutljivi na zvok. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 4. 2018  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Playing Men

    Ivan Cankar je leta 1910 objavil novelo Ponesrečen feljton, v kateri je naravnost metafikcijsko parodiral feljton, tedaj zelo priljubljen časopisni žanr, ki se mu je očitno zdel nekaj grozno osladnega in sentimentalnega, sentimentalnost pa je bila v njegovih očeh – če se spomnimo novele Siv las – le neumorna mati blamaž. Pisanje feljtona na lepem, sunkovito, abruptno prekine: “Zdaj mi je pa dovolj! Bog mi je priča, da na Rožniku več ne bom pisal feljtonov; v kuhinji že ne!” Feljtona je tako nepreklicno konec. Na dobri polovici dokueseja Playing Men narator na lepem – sunkovito in abruptno – oznani: “Na tej točki je režiser padel v ustvarjalno krizo in je prekinil s snemanjem.” In res, zagledamo Matjaža Ivanišina – režiserja v krizi, moškega v krizi. Sedi v rdečkastem baru, ki se ponoči prelevi v bordel, toda podnevi ni nikjer nikogar. Čez čas mu lastnik razkaže sobo z vodno posteljo, ki da poveča moški užitek, in orjaški falos, ki naj bi moškim v krizi vračal samozavest. Družba je na srečo ustvarila kopico nadomestkov orjaškega falosa, ki lahko “odrešijo” in “osrečijo” moškega v krizi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 4. 2018  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film

    Gringo

    Ko nekdo pripoveduje o gorilah, ki bi rade jedle banane, a dobijo le korenje, vemo, da bo Gringo komedija o ljudeh, ki namesto banan dobijo korenje – komedija, v kateri umre veliko ljudi. Ne da to preseneča: če nihče ne umre, film itak ni zabaven. To zdaj – po vseh Tarantinovih in Ritchiejevih filmih – že zelo dobro vemo. Toda v tej komediji se toliko pobijajo zato, ker se dogaja v Mehiki, kar pomeni, da bi Trump tvitnil: Vidite, kaj sem vam rekel! Mehičani so kriminalci, morilci, posiljevalci! Gringo je trumpovska komedija. Ali če hočete: komedija Trumpove dobe (ne tako dobra kot Zbeži!). Ni namreč nujno, da vsi, ki umrejo, res umrejo. Nekateri smrt le fejkajo. Harold Soyinka (David Oyelowo), uslužbenec farmacevtskega giganta Promethium, ki je izdelal marihuansko tabletko (Cannabax), pokliče svoja šefa (Joel Edgerton & Charlize Theron) in jima sporoči, da so ga v Mehiki ugrabili (in da hočejo orjaško, večmilijonsko odkupnino), a ni nujno, da je res ugrabljen. Svojo ugrabitev lahko tudi fejkaš. Več