MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Matej Bogataj

    16. 7. 2009  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Tadej Golob: Svinjske nogice

    Risar svinjskih stripov se s partnerko in sinom občutljivcem preseli v še eno v nizu najemniških stanovanj, seveda nekje skoraj na podeželju oziroma na mestnem obrobju, kar je še dodatna zagata, saj mu ob deževju ne vžge nobeden od obeh avtov oziroma avtomobilskih podrtij, in je potem s stanovanjem veliko sranje. Skoraj hkrati dobi naročilo za malo bolj drzno, no, opolzko varianto stripa o Martinu Krpanu, Krpanov... Več

  • Marjan Horvat

    31. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Politika

    Tovarne delavcem

    Delavske demonstracije v Ljubljani, 17. november 2007

    Zaradi gospodarske krize, ki jo preživlja svet, so nujni premisleki o poteh razvoja po njej, kajti » družba se približuje koncu liberalnega demokratičnega kapitalizma in Evropa mora na novo odkriti socializem, nov model, sicer ji bo ostal na voljo avtoritarni kapitalizem «, kot je na Bledu opozoril filozof Slavoj Žižek. Kako bo kriza spremenila način življenja in dela v družbah, morda celo vrgla svet... Več

  • Marjan Horvat

    19. 3. 2009  |  Mladina 11  |  Politika

    Kamenček v mozaiku prizadevanj za večjo socialno pravičnost

    Delavske demonstracije v Ljubljani, 17. november 2007

    Med zamislimi, kako znotraj kapitalizma na dolgi rok zagotoviti večjo socialno varnost in rešiti ljudi poniževanja v pisarnah, kjer morajo zaprositi za socialno pomoč, je tudi predlog o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) oziroma temeljnega državljanskega dohodka (TDD). Po tem predlogu » bi država vsem državljanom (ali prebivalcem), starim (denimo) šestnajst let in več, izplačevala fiksen in za vse... Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8

    Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarastko_monik_bkimg_1885.jpg

    Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej. Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8  |  Svet

    Tudi po Haiderju Haider

    Ko sem se s sončne, slovenske strani Alp pripeljal skozi Karavanški predor v avstrijsko Koroško, me je pozdravila množica plakatov, s katerih strankarski veljaki prepričujejo pol milijona Korošcev, da so prav oni, in le oni, na volitvah prava izbira za Koroško. Brezhibno urejeni možje na plakatih, z vsakim lasom na pravem mestu, nekateri tudi v značilnem koroškem suknjiču rjave barve z zelenim ovratnikom - barvi... Več

  • Marjan Horvat

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Dr. Božidar Debenjak, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika20090126_3028.jpg

    Božidar Debenjak (1935) je v začetku šestdesetih let začel poučevati na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nazadnje je bil profesor za predmeta socialna filozofija in filozofija zgodovine. Od leta 2001 je zaslužni profesor. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, večinoma v revijah in zbornikih, v knjigah pa: Friedrich Engels - Zgodovina in odtujitev (1970 in 1981); V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo (več izdaj). Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika. “Če se to ne bo zgodilo, je celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika, recimo ji zahodnjaška, okcidentalna, nekaj, kar bo šlo žal lahko na smetišče zgodovine,” pravi dr. Debenjak. Več

  • Marjan Horvat

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Družba

    Ne čudež na Hudsonu, ampak prisebnost posadke

    Združene države Amerike imajo novega junaka. To je postal 58-letni pilot letalske družbe US Airways Chesley B. Sullenberger III., ki je prejšnji četrtek z airbusom 320 s 155 potniki in člani posadke uspešno zasilno pristal na reki Hudson v New Yorku, potem ko je jata ptic neposredno po vzletu z letališča LaGuardia v New Yorku uničila oba motorja letala. Več

  • Marjan Horvat

    22. 1. 2009  |  Mladina 3  |  Kultura

    Razstava o predsodkih

    Nihče, razen »posvečenih« v evropske zadeve, se najbrž ne ukvarja z bistroumnim dovtipom angleškega zgodovinarja Timothyja Gortona Asha, da »Evropska unija zagotovo ne bi bila sprejeta v EU«, saj ne izpolnjuje standardov demokratičnosti, ki jih sama zahteva od novih kandidatk. Ashovo stališče sprejemajo evrobirokrati in politiki z nasmeškom, vendar je vprašanje, če se zavedajo globine... Več

  • Marjan Horvat

    15. 1. 2009  |  Mladina 2  |  Politika

    Posledice krize načenjajo človekovo dostojanstvo

    Medtem ko umne glave ekonomistov svetovnega slovesa skušajo pokrpati kapitalistični sistem z uvajanjem večjega nadzora in odgovornosti na svetovni ravni ter preprečiti zdrs posameznih gospodarstev v državni protekcionizem in izolacionizem, se navadni ljudje spoprijemajo s konkretnimi, pogosto zelo krutimi izzivi, ki jih kriza prinaša v njihovo življenje. Za vsakogar je najhujša izguba dela in zaslužka. Več

  • Marjan Horvat

    23. 12. 2008  |  Mladina 52  |  Kultura

    Janez Škof, igralec

    /media/www/slike.old/mladina/int_kof_janez_2323_bk.jpg

    Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je nastopil tako rekoč na vseh slovenskih odrih. Dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zdaj pa dela v ljubljanski Drami. Kolegi ga cenijo zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi vse za vlogo. Velja pa tudi za interpreta z močno notranjo energijo in izrazno močjo. Širši, negledališki javnosti se je predstavil tudi v številnih TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.). Janez Škof je med drugimi nagradami in priznanji leta 2005 dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi tragediji Edvard II. S frajtonarico in v pevski vlogi je skupaj s pesnikom Danetom Zajcem interpretiral njegovo poezijo. Sicer pa je tudi član benda Čompe, ki svojstveno, “lumpenproletarsko”, interpretirajo poezijo tudi drugih slovenskih pesnikov. Več