Koga briga, kdo je ubil Kennedyja!

John F. Kennedy je Trumpu pokazal pot. Kot veste, so Trumpi država v državi, vesolje zase – njihovi interesi so pred interesi vseh ostalih, tudi pred nacionalnimi interesi. A tudi Kennedyji so bili država v državi, vesolje zase – zanje so veljali zakoni, kakršni so v Botru veljali za družino Corleone: vedno bodi na strani družine! Nikoli se ne obrni proti družini! Zaupali so le drug drugemu. Kot Corleoneji.

Kras po požaru

O požarih najlaže pišemo v času jesenske moče, tako kot o suši pozimi, saj časovna odmaknjenost prida objektivnost in treznost razmišljanja. Požari na Krasu lani poleti so namreč sprožili številna razmišljanja, mnenja, pobude, načrte in že konkretne aktivnosti na požariščih. Zdaj, ko se je to – za prebivalce Krasa nadvse težko – obdobje že nekoliko odmaknilo, je čas, da se ozremo na pogorelo kraško krajino, njeno dinamiko in identiteto, z nekoliko distance in z očmi znanstvenikov, ki se s Krasom ukvarjamo in o njem pišemo. Posebej me je k temu pisanju spodbudil Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije; v njem je vizija Krasa obravnavana zelo enostransko, to pa je spodbudilo poglobljeno razmišljanje botanika in krajinskega ekologa.

Tudi Lobnikar bi si izplačal dopust

Pred komisijo za administrativne zadeve in imenovanja, ki je stalno delovno telo vlade, je že mesece nerešena vloga bivšega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Branka Lobnikarja za izplačilo nadomestila za neizrabljeni letni dopust. »Vlogo sem oddal ob prenehanju funkcije. Šlo je enostavno za to, da zaradi narave dela nisem mogel na letni dopust in sem bil prepričan, da mi to pripada,« je povedal v sredo in dodal, da je vlogo oddal, preden je računsko sodišče potrdilo spornost teh izplačil. Na vprašanje, zakaj je ne vzame iz obravnave, je dejal, da to ni mogoče, da ne ve, kaj se z njo sploh dogaja, in da od vsega skupaj nič več ne pričakuje.

»Revščina je izbira politike«

Pogosto slišimo, da je Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. To praviloma drži. Dohodkovna neenakost je med najmanjšimi v Evropski uniji in stopnja tveganja revščine je razmeroma nizka. Kljub temu je po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) pod pragom revščine lani živelo 251 tisoč ljudi. Tveganju revščine je izpostavljena vsaka druga samska ženska, starejša od 65 let, vsaka peta enostarševska družina in vsak deseti otrok v Sloveniji. Na stopnjo tveganja revščine v državi pomembno vplivajo socialni transferji, kot so denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek, različne subvencije ter štipendije za dijake in študente. Brez njih, piše v poročilu vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, bi bila ta dvakrat višja.

Vlado Miheljak

17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Dva leva

Komentar / Bingodemokracija

Sem imel že nekaj časa idejo, da bi napisal kakšno kozerijo o srečelovu, ki bi lahko zamenjal volilni ritual. Da bi premierov in vlad ne prinesla (po)volilna aritmetika na temelju distribucije volilnih glasov, ampak žrebanje. Pač, nekakšna bingodemokracija! Pa so me z idejo prehiteli razposajeni šaljivci iz t. i. Katedrale svobode.

Nesmiselni predlog

Predstavniki organizacije Katedrala svobode so predlagali reorganizacijo vlade; po spremembah naj bi jo sestavljalo osem ministrov, vodil pa naj bi jo ali Janez Janša ali Milan Kučan ali Anže Logar ali Borut Pahor. Izzivalni predlog desnega združenja intelektualcev in nekdanjih politikov nima nobene resnične možnosti za uspeh, mu je pa uspelo pritegniti pozornost javnosti.

Vračilo koronskih glob

Državni zbor je oktobra sprejel zakon o popravi krivic iz obdobja epidemije. Namenjen je vračanju glob, ki so bile ljudem naložene v času kaznovalne histerije. Veljati bo začel konec novembra, vračila plačanih glob bodo samodejna, prve informativne izračune pa naj bi upravičenci začeli prejemati januarja.

Po ugibanjih o revoluciji in kontrarevoluciji je katoliška cerkev doživela evolucijo

Pred dvema tednoma se je v Vatikanu končala »sinoda o sinodalnosti«, torej posvetovanje o prihodnosti katoliške cerkve, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, kako naj se cerkev odzove na izzive sodobnosti, na modernizacijo, sekularizacijo, pluralizem idej na eni strani in svoj preživeti ustroj na drugi.

»Palestina bo svobodna«

Amsterdam je gostil mednarodni festival dokumentarnega filma IDFA, a letošnja izvedba je največ pozornosti zbudila s protestom, ki je potekal ob odprtju festivala, še toliko bolj zaradi odziva organizatorjev nanj. IDFA, največji festival dokumentarnega filma, občinstvu redno približuje najaktualnejše teme, do številnih so se organizatorji z leti tudi sami opredelili. Pri sedanjem stopnjevanju izraelsko-palestinskega spora pa so se, za marsikoga presenetljivo, zavili v molk. To je tri kulturne delavce spodbudilo, da so ob odprtju na odru razgrnili napis »Od reke do morja – Palestina bo svobodna«, simbol palestinskih prizadevanj za samostojno državo.

Novinarje Večera bodo tokrat posodili mariborskemu županu

Pri Večeru je zaposlenih 53 novinarjev in urednikov z več desetletji delovnih izkušenj. Njihovega nakopičenega znanja, pomembnega za identiteto Štajerske in tudi za razvoj države, ni mogoče nadomestiti, niti z umetno inteligenco ne, se pa kljub temu zdi, da so v Mariboru vse bolj nadležna skupnost, katere največja vrednost so nepremičnine, v katerih tipkajo, ali pa njihov molk.

Švedska je opomin, kako pomembno je negovati javno šolstvo 

Za Švedsko je bil do začetka devetdesetih let značilen dobro urejen sistem javnega šolstva, danes pa približno 15 odstotkov osnovnošolskih otrok in 30 odstotkov srednješolcev obiskuje tako imenovane svobodne šole – šole, ki jih vodijo zasebniki, tudi ogromne družbe, a so v celoti financirane z javnim denarjem. To pa, ugotavljajo Švedi, prinaša številne težave. Podjetjem, ki vodijo šole, je več kot do blaginje učencev do – dobička. Posledice so očitne: mednarodne primerjave znanja kažejo zniževanje izobraževalnih standardov na Švedskem, neenakost med učenci, ki obiskujejo zasebne šole, in učenci, ki obiskujejo javne šole, pa je vedno večja. Kot poroča britanski časnik The Guardian, se je šolska ministrica Lotta Edholm odločila, da bo na tem področju izpeljala temeljito reformo.

Heni Erceg

17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Hrvaška

Komentar / Rasizem elite

Večinoma radi mislimo, da so rasisti, fašisti manj izobraženi ljudje z družbenega obrobja, na katere se ni vredno ozirati preprosto zato, ker so zgolj žolčna manjšina, družba v celoti pa je na srečo zdrava. A od časa do časa kako doživetje oziroma vsakdanja stvarnost to mnenje postavi na laž in dojamemo, da je gojišče zla in nestrpnosti – danes do migrantov, včeraj do Srbov ali Judov – prav osrednji, kultivirani in izobraženi del Hrvaške, ki ga spodbuja ali njegovo početje dopušča vrh politične oblasti s tem, da odpor do tiste peščice preostalih Srbov ohranja do danes. Njegove grobe izraze vidimo celo v najvišjem državnem telesu – parlamentu. V njem se desničarski podleži spravljajo na tiste tri predstavnike srbske manjšine in jih vztrajno razglašajo za teroriste, s katerimi vladajoča stranka sklepa koalicijo, kar je hkrati njihov edini resni očitek HDZ. Intelektualni zastavonoše te skupine, profesorji na fakultetah, vzgojitelji mladih, si v osrednjih oddajah na HTV – tej zastrupljeni propagandni izpostavi vladajoče stranke – privoščijo gnusne rasistične napade na migrante, od katerih jih veliko živi in dela na Hrvaškem, a so še naprej moteči dejavnik, teroristi, polljudje, ki kazijo podobo supremacijske belske Hrvaške.

dr. Bogomir Kovač

17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Ekonomija

Komentar / Širitev EU?

Evropska komisija je v začetku novembra 2023 pompozno napovedala nov širitveni projekt EU, ki ga bo okvirno sprejel evropski svet sredi decembra. Postopna širitev EU velja v njeni zgodovini za politično-ekonomsko uspešnico, še posebej po razpadu socialističnih držav na vzhodu Evrope. Nov širitveni paket naj bi pomaknil meje EU na vzhodu, zapolnil stare vrzeli na Balkanu in odprl nove poti v Zakavkazju. Prinesel naj bi nekakšno končno zaokrožitev EU, »naravni horizont« njene politične geografije. Predsednica von der Leynova ga razume kot krovni projekt svoje »geostrateške komisije«. EU s širitvijo ponuja nekakšno splošno zdravilo za nakopičene probleme prihodnjih članic, hkrati pa poglablja svoje. Širitveni paket naj bi prinesel odrešujočo revitalizacijo EU, toda ogrozi lahko tudi njen obstoj. Poteka v povsem novem geopolitičnem okolju, na pragu ukrajinsko-ruske vojne, tudi tragične usode Palestine, nevarnega spopada med ZDA, Kitajsko in Rusijo. Zato bolj kot doslej odpira vso blasfemičnost tega nedokončanega zgodovinskega projekta.

Kakršen gospodar, takšen pes

Knjigo Imena slovenskih psov, nedavno izdano pri založbi ZRC SAZU, je Marko Snoj, dr. jezikovnih znanosti, etimolog in slovaropisec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, posvetil »bitjem, ki nam krajšajo čas in podaljšujejo življenje«. Publikacija, ki jo avtor opisuje kot »spomenik živalim, ki so se pred 15.000 leti ali več odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom«, je nastala na pobudo njegove žene Alenke, ki je, kot je dr. Snoj povedal v pogovoru za Mladino, »vsaj duhovna soavtorica knjige, če ne še kaj več«. Rekla mu je: »Iz vsake stvari narediš slovar, zakaj ga ne bi še iz psov.« In tako je tudi storil.

Janko Lorenci

17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Kolumna

Komentar / Temne lise kontinuitete

Zoran Janković je bil svojčas kandidat za novi premierski obraz. Premier po neumnem ni postal, čeprav so volivci zanj in njegovo Pozitivno Slovenijo množično glasovali, pač zato, ker je veljal za veliko menedžersko ime in branik pred zmago Janeza Janše. Kakšen premier bi bil, ne vemo, ljubljanski župan pa je že majhno večnost in v tej funkciji star, dobro znan obraz.