Grega Repovž

29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Uvodnik

Uvodnik / Zadnje dejanje afere Litijska

Ljubljanski župan Zoran Janković je v zadnji oddaji Marcel, ne da bi ga voditelj Marcel Štefančič, jr., vprašal, navedel dva principa, ki naj bi ga opredeljevala kot levičarja, za kar da se ponosno deklarira: »Eden je odnos do sodelavcev, še iz časa Mercatorja, in drug je odnos do druge svetovne vojne.« Ne pravimo, da je kaj narobe z njima. Skrb za zaposlene je vrlina dobrih menedžerjev (pri čemer se ne opredeljujemo, ali je bil Janković res skrben do zaposlenih v Mercatorju ali zaposlenih v mestni upravi). Tudi spoštovanje partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je brez dvoma vrlina in pomembna samoopredelitev, ki definira odnos do zgodovine in zgodovinskih odločitev. V Sloveniji imamo namreč še vedno velik del politike, ki ima pozitiven odnos do kolaboracije, tudi RKC do danes ni zmogla obsoditi lastnega sodelovanja in organiziranja podrejenih enot za nemške in italijanske okupatorje ter prisege Hitlerju. Janković hoče s tem tudi povedati, da ima pozitiven odnos do socialistične preteklosti in nekdanje skupne države.

Kaj pa mir?

Charles Michel, predsednik evropskega sveta, je 19. marca objavil daljše besedilo o vojni v Ukrajini. Njegove besede ne puščajo nobenih dvomov. »Dve leti po začetku vojne je jasno, da se Rusija v Ukrajini ne bo ustavila, kot se pred desetimi leti ni ustavila na Krimskem polotoku. Nadaljuje taktiko destabilizacije – v Moldaviji, Gruziji, na južnem Kavkazu, zahodnem Balkanu in še dlje na afriški celini,« je zapisal. Po njegovem mnenju Rusija »pomeni resno vojaško grožnjo evropski celini in svetovni varnosti. Če se EU ne bo pravilno odzvala in ne bo dovolj podprla Ukrajine, da bi ustavila Rusijo, bomo na vrsti mi. Zato moramo biti obrambno pripravljeni in preiti v ’vojno gospodarstvo’. Čas je, da prevzamemo odgovornost za lastno varnost. Ne moremo se več zanašati na druge ali biti na milost in nemilost prepuščeni volilnim ciklom v ZDA ali drugje.« Charles Michel je torej prepričan, da so Evropejci preveč ravnodušni, da se požvižgajo na varnost in da za vojsko namenjajo premalo denarja. Omenimo zgolj za primer – Rusija menda na leto proizvede približno tri milijone kosov topniškega streliva, ZDA in Evropa naj bi bile skupaj sposobne izdelati zgolj 1,3 milijona kosov tega streliva na leto.

»Oče je bil vratar, mati pa snažilka. Rasel sem s temeljnimi dilemami socialdemokracije.«

Trinajstega aprila bodo v Ljubljani na kongresu stranke SD delegati volili novo vodstvo. Za naslednika Tanje Fajon na čelu SD se potegujejo trije kandidati, in sicer vodja poslancev Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin. Prednik in Beočanin večjih sprememb pri vodenju stranke in kadrovskih premikih ne napovedujeta, večje spremembe pa bi v SD prinesel Milan Brglez, ki je hkrati tudi javnosti najbolj poznan. Na zadnjih volitvah za predsednika republike je Brglez v prvem krogu na tretjem mestu prejel 15 odstotkov glasov.

Transspolnost? Tri leta zapora!

Pred slabimi tremi leti, junija 2021, je madžarski parlament na predlog Fidesza Viktorja Orbána uzakonil prepoved »predstavljanja in promocije spolne identitete, drugačne od spola pri rojstvu, ter spremembe spola in homoseksualnosti osebam, mlajšim od 18 let«. S tem se je zares razplamtel spor med Orbánovim režimom in evropsko komisijo, ki je neuspešno zahtevala, naj te in druge posege v pravice gejev, lezbijk in transspolnih oseb odpravi, in potem pred sodiščem EU zoper državo vložila tožbo, ki se ji je pred časom pridružila tudi Slovenija. Zakaj govorimo o tem?

»Tematsko druženje« v Sveti Trojici

Sredi februarja, natančneje 14., se je v Slovenskih goricah zbrala skupina državnih svetnikov; po naših informacijah jih je bilo 23. O srečanju, na katerem sta bila tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in generalna sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs, ni nobenega formalnega zaznamka – ni ga na koledarju dejavnosti državnega sveta, o njem ni nobenih poročil ali novic, fotografije s srečanja pa je gostitelj, svetnik in župan Svete Trojice v Slovenskih goricah David Klobasa, po naših informacijah odstranil z družbenih omrežij. Zakaj je bil na srečanje vabljen le del državnih svetnikov, z vodilnima vred? Kakšne vrste srečanje je bilo to – zlasti upoštevajoč informacijo, da se je skupina izbranih svetnikov ravno v Slovenskih goricah uskladila in »preštela« o sprožitvi parlamentarne preiskave, povezane s premierom Robertom Golobom ter z njim povezanima podjetjema Gen-I in Star Solar ter financiranjem stranke Gibanje Svoboda?

Vojaška politika v novi dobi

Vojaške strateške cilje bomo dosegli z ustrezno vojaško držo, s čimer bomo izvajali odvračanje in zadrževali varnostne grožnje ter se spoprijemali z njimi čim bliže njihovega nastanka in čim dlje od naše države ter zunanjih meja Evropske unije in Nata. – To ni odlomek iz strategije neokolonialne velesile, ki si jemlje pravico do preventivnih udarov v »varnostnem okolju« od vzhodne Evrope prek Bližnjega vzhoda do podsaharske Afrike. To je povzetek iz predloga vojaške strategije male države, ki naj bi po ustavi »pri zagotavljanju varnosti izhajala predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, oziroma male vojske, katere temeljna naloga je po zakonu »odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države«.

Smo pozabili, da nas je po osamosvojitvi med prvimi poleg Vatikana priznala tudi Palestina?

Kronologija uradnih slovensko-palestinskih odnosov sega v leto 1992. Palestina je bila tedaj ena od prvih držav, ki so priznale Slovenijo. Navadno se iz tistega časa kot države, ki je med prvimi priznala samoodločbo slovenskega naroda, spominjamo Vatikana, a bi lahko prav tako omenili Palestince, s katerimi nas sicer vežejo dobri odnosi še iz Jugoslavije. Toda Palestine v Sloveniji po letu 1992 ne omenjamo radi, glede temeljnih pravic njenih prebivalcev smo ali skrajno sumničavi ali celo nenačelni. Pred dobrimi petimi leti, ko Slovenija zaradi takšnih ali drugačnih interesov Palestine še vedno ni priznala, so iz Društva slovenskih pisateljev sporočili: »S kakšno hlapčevsko uslužnostjo se drznete v imenu slovenskega ljudstva, ki si je pred dvema desetletjema z 89 odstotki glasov priborilo neodvisnost in utrdilo ponos ter državni ugled, rogati temelju naše državnosti: pravici slehernega naroda do samoodločbe.«

Skrajnodesničarski mehurček

Vsi se še dobro spomnimo, kaj se je zgodilo 31. avgusta 1997: iz pariškega hotela Ritz se je odpeljala princesa Diana, za njo pa so se vsuli paparaci. In potem drveli in drveli in drveli za njo. Preganjali so jo, se zalezovalsko zaganjali, poganjali, blazneli, jurišali in drveli, drveli in drveli. Agresivno, histerično, posesivno, fanatično. Ščuvali so in hujskali. Na vsak način so jo hoteli dohiteti in ujeti – na vsak način so jo hoteli posneti. Hoteli so njeno fotografijo. Pa naj stane, kar hoče. Avto, v katerem se je peljala (in ki je hotel paparacem pobegniti), je pospeševal, čedalje bolj in bolj, dokler se ni v predoru – pri hitrosti 200 kilometrov na uro – silovito raztreščil. Diana, »najbolj fotografirana ženska na svetu«, je umrla.

TV komentar / Kancler na obisku

V torek je uredništvo informativnega programa začelo oddajo TV Dnevnik z obiskom nemškega kanclerja Olafa Scholza v Sloveniji. In zdela se je čisto prava izbira za začetek Dnevnika, ker je bil Scholzev obisk res nenavaden in zato medijsko zelo zanimiv. Scholz je namreč prišel k slovenskemu premieru Robertu Golobu, zvečer se je sicer srečal še s strankarskimi kolegi iz SD, a popolnoma jasno je, da je bil namen tega srečanja, da se nekaj zmenijo – in da je za Scholza to »nekaj« pomembno. Je šlo za kakšen dogovor glede Ukrajine? Je šlo za dogovor glede omejevanja uvoza kitajskih avtomobilov? Kakšno koalicijo poskuša skleniti Scholz z nami (in morda tudi drugimi državami), da je o tem hotel govoriti na štiri oči in pri tem prišel na obisk? Gre mogoče le za način zmanjševanja negativnega odnosa do Nemčije zaradi njene pretirane podpore izraelski vladi? Gre morda za kakšen vojaški dogovor? Je prišel podpret SD in Tanjo Fajon? Je prišel opozorit slovenske funkcionarje, da gredo predaleč pri napovedovanju hitrega priznanja Palestine? Je šlo mogoče za snovanje nove taktike proti Rusiji? Bo morda zrasla na slovenskih tleh kakšna nemška tovarna streliva? Imeli smo vsa ta vprašanja – in pričakovanja, da nam bo TV Slovenija dala te odgovore.

Sorazmerna represija?

Marsikomu v laični in tudi v strokovni javnosti se je zdelo, da je policija – policijski šefi v pisarnah, ki so se udinjali politiki, in policisti na terenu – nad protivladnimi protestniki v času zadnje Janševe vlade izvajala nesorazmerno represijo. To je ne nazadnje potrdil tudi strokovni nadzor notranjega ministrstva v času, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V povezavi s tem je bilo podanih več deset prijav in kazenskih ovadb, a so jih na tožilstvu bolj ali manj brez izjem zavrgli.

Roberta Metsola brez odgovora

V ponedeljek so aktivisti Inštituta 8. marec v okviru evropske kampanje My voice, my choice (Moj glas, moja izbira) predsednico evropskega parlamenta Roberto Metsolo pozvali, naj izrazi svoje mnenje o splavu kot temeljni človekovi pravici. A tega ni storila.