• Darja Kocbek

    26. 9. 2016

    Svet

    Amazonov algoritem mnogim ne ponudi izdelka z najugodnejšo ceno

    Preiskovalna novinarja spletnega časopisa Pro Publica Julia Angwin in Surya Mattu sta se odločila preveriti, ali res držijo zagotovila spletnega trgovca Amazon, da svojim kupcem vedno ponudi izdelek po najugodnejši ceni. Več tednov sta za 250 izdelkov, ki jih kupci najpogosteje izberejo, preverjala, katere je algoritem dal na najpomembnejšo Amaznovo virtualno polico – tako imenovano »buy box«. Izdelki s te police se kupcu najprej pokažejo kot ponudba za nakup. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 9. 2016

    Politika

    Skrajni čas je, da se politiki odvzame privilegij imenovanja sodnikov

    Izbira predsednika vrhovnega sodišča še nikoli ni bila lahka. Tudi tokratno iskanje ustreznega kandidata se vse bolj zapleta. Problem ni več Branko Masleša, a še vedno je problem eminentno političen. Tokrat (še) ni težava v tem, da bi se pojavil kandidat »sil kontinuitete«, pač pa v tem, da »sile kontinuitete« ne dovolijo prevzema sodne oblasti kandidatom drugih svetovnih nazorov. Vse to so pomisleki, ki ne sodijo v sodstvo. Več

  • Izak Košir

    23. 9. 2016

    Mladina 38

    Politika

    »Brezplačni« Pričevalci 

    ETV je lokalna televizija s sedežem v Kisovcu, sicer pa vidna tudi širše – od Zagorja do Ivančne Gorice, od Medvod do Železnikov. Ker živimo v digitalni dobi, lahko njen program spremljamo tudi prek Telemacha in Telekoma Slovenije. Več

  • IK, STA

    26. 9. 2016

    Svet

    V ZDA odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov

    Washington, 25. septembra - Okoli 100 let po tem, ko so temnopolti vojaški veterani predstavili zamisel o tem, so v Washingtonu v soboto odprli prvi nacionalni muzej zgodovine in kulture temnopoltih Američanov. Muzej, ki stoji na travniku National Mall, vsebuje 3000 eksponatov, od suženjskih okovov do simbolov kampanje prvega temnopoltega predsednika ZDA. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 9. 2016

    Mladina 38

    Uvodnik

    Zdrava atmosfera

    Imenovanje nove ministrice za finance, dosedanje državne sekretarke Mateje Vraničar Erman, je pospremilo bizarno razkritje časnika Finance: da je namreč Vraničar Ermanova aktivna članica nenavadnega društva Zdrava Atmosfera. Osnovna prepričanja društva sicer niso napačna: »V današnji družbi, ki je do te mere podlegla industriji in vladavini denarja, da človek izgublja svojo človečnost, je skrajni čas, da prebudimo vrednote, ki nam zagotavljajo človeka vredno življenje. Na svetu je vse več nasilja, vse manj je srečnih ljudi. Tehnološki napredek nam ne zagotavlja človeškega razvoja, celo več, vse bolj postajamo nečloveški, nesocialni in nesolidarni. Sodobna tehnologija omogoča večji dobiček tistim, ki si na račun ustrahovanih množic, nevednosti in siromaštva, nečlovečnosti in nasilja, kopičijo bogastvo ...« Malce dramatično, ampak drži. No, člani društva se srečujejo v kapelici pod frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu, pa v Slomškovi sobi celjske stolnice. Odnos z RKC je medsebojno toleranten. Več

  • Damjana Kolar

    24. 9. 2016

    Kultura

    Letošnja Sonica v znamenju zvoka in arhitekture

    Med 27. septembrom in 1. oktobrom bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal Festival tranzitorne umetnosti Sonica, ki bo že osmo leto zapored združil najboljše domače in tuje umetnike zvoka, svetlobe in tehnologije. S temo SONIC.ARCHITECTURES se tokratni festival posveča zvoku in arhitekturi. "Zvok je prostorski dogodek in slušna izkušnja obenem. Znotraj arhitekture lahko zvok vsak prostor spreminja, pozicionira, odseva in odzvanja zvoke, ki se v njem pojavijo. Zvok objame in nadgradi prostore, v katerih se pojavi in je ključen za razumevanje prostora."  Več

  • Klemen Košak

    23. 9. 2016

    Mladina 38

    Družba  Za naročnike

    Javno za zasebno

    Nič ne spodbuja prepričanja, da bo osnovna šola, ki jo v Ljubljani ustanavlja Muhammed Ali Isik, muslimanska. Prostori v obnovljenem nekdanjem samskem domu za Bežigradom niso nič posebnega. Najzanimivejša dela ogleda sta bila Isikov prikaz, kako sistem zapiranja omaric onemogoča, da bi si otrok preščipnil prste, in njegovo vztrajanje, da s fotografom ugibava, čemu so namenjene določene aparature v kuhinji in zakaj ima ena od učilnic ogromno vtičnic. Več

  • Dijana Matković

    foto: Borut Krajnc

    23. 9. 2016

    Mladina 38

    Kultura  Za naročnike

    Muriel Barbery

    Nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim. Več

  • 23. 9. 2016