Uvodnik: Grega Repovž

Poraz

Mladina 21  |  24. 5. 2013

V sredo je predsednica vlade Alenka Bratušek v Bruslju napovedala, da bo koalicija pod njenim vodstvom ne samo podprla vpis nepotrebnega fiskalnega pravila v ustavo, ampak da bo podprla uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015. Za to se je odločila v trenutku, ko še celo najbolj zategnjeni akterji v mednarodnih institucijah javno priznavajo, da je bilo osredotočanje na javni dolg in primanjkljaj v kriznem obdobju napaka, zaradi katere je marsikateri državi popolnoma pošla sapa, nekatere pa so danes prav zaradi tega klinično mrtve.

Svet

»Sem ateistka, ni se mi potrebno zahvaljevati Bogu«

Igor Mekina  |  25. 5. 2013

Papež Frančišek je po svetu sprožil veliko odmevov s svojo najnovejšo izjavo, da so »tudi ateisti dobri ljudje, če dobro delajo". V svoji pridigi v svoji rezidenci je ob tem poudaril, da je Jezus odrešil tudi ateiste. »Tudi njih, vsakogar,« je poudaril po poročanju vatikanskega radija. »Vsi moramo delati dobro … Samo delajte dobro in prepričan sem, da bomo našli skupno točko,« je dejal papež Frančišek. V svojem odnosu do ateistov se tako novi papež vendarle razlikuje od svojega predhodnika, papeža Benedikta XVI., ki je zaradi svojih stališč do drugače verujočih izzval številne kritike.

Družba

Rojstni dan tovariša Tita

Max Modic  |  25. 5. 2013

Centralni komite SKOJ-a je 25. maj določil za dan, ko se je praznovalo rojstni dan dosmrtnega predsednika Tita. Na ta dan so potekale razne športne aktivnosti, v šolah so se vrstile proslave, v Beograd pa je po poti, ki se je vila skozi vse republike nekdanje skupne domovine, prispela štafeta mladosti s pozdravi Titu, ki je vsako leto krenila iz drugega mesta. Na beograjskem stadionu JLA se je na ta dan odvila kulturno umetniška masovka, na kateri je sinhrono sodelovalo na tisoče mladih, najboljši med njimi pa je Titu predal štafeto mladosti in mu voščil za rojstni dan.

Dva leva: Vlado Miheljak in Franco Juri

Alenka v zlati kletki

Mladina 21  |  24. 5. 2013

Ne rečem, da je Bratuškovi in sploh koaliciji enostavno. Po eni strani sta pod velikim pritiskom “mednarodne skupnosti”, torej tiste dominantne evropske in svetovne politično-finančne falange, ki hoče disciplinirati dežele, ki preveč solirajo in kljubujejo. Sloveniji ponujajo kvečjemu vlogo, kot predlaga ameriški veleposlanik Mussomeli, balkanskega Singapurja. Če je to idealna perspektiva Slovenije kot članice EU, potem se je treba takoj začeti pripravljati na neizogibno dejstvo.

Politika

Zmaga in konec političnih kupčkanj?

24. 5. 2013

Današnja visoka politična podpora vnosu fiskalnega pravila v ustavo in ustavnim spremembam glede referenduma je zmaga vseh, je ocenila predsednica vlade Alenka Bratušek. Odločitvi DZ sta po njenih besedah tudi dokaz, da je edini način za izhod iz krize preseganje političnih blokad, ki dolga leta hromijo Slovenijo. Nezmožnost dogovarjanja, ki je vladala več let, je bila po prepričanju Bratuškove danes presežena. Ob tem je poudarila, da največja koalicijska stranka PS tudi pri današnji odločitvi ni gledala na trenutni politični izplen in strankarski interes, temveč na to, da bi zagotovili čim boljše pogoje za življenje in delo državljanov ter da bi Slovenija ostala socialna in solidarna država.

Politika

Kangler in Karin obsojena

24. 5. 2013

Kristalna krogla takega razpleta očitno ni predvidela. Okrajno sodišče v Mariboru je v primeru Ježovita nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja obsodilo na sedem mesecev zapora, vedeževalko Karin Ježovita pa na pet mesecev pogojnega zapora s poskusno dobo enega leta in 5.000 evrov denarne kazni. Zoper direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman so bile obtožbe umaknjene. Sodnik Boštjan Polegek je skoraj v celoti sledil predlogi tožilca Borisa Marčiča, ki je za Kanglerja zahteval prav sedem mesecev zaporne kazni, medtem ko je za Ježovito predlagal mesec več pogojnega zapora.

Politika

Hilda na hladnem, odgovornost ostaja

24. 5. 2013

Policisti so novico o prijetju Tovšakove sporočili ob 6.26 preko družbenega omrežja Twitter. Po besedah ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta se je predala okoli 3. ure v neposredni bližini svojega doma v Mislinji. Nekdanja prva dama velenjskega gradbinca Vegrad Hilda Tovšak, ki je bila od sobote najbolj iskana slovenska ubežnica, je zdaj znova v priporu. Ponoči se je namreč sama predala policistom, saj je ocenila, da je tako bolje. Od 4.30 je znova v priporu v celjskem zaporu.

Politika

Dokaz nedelovanja pravne države?

Peter Petrovčič  |  Mladina 21  |  24. 5. 2013

Ko je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak dobila priložnost, da zapusti pripor, je izginila. Ko so namreč policisti naslednji dan prišli ponjo z novo odredbo za pripor, je niso več našli. Pa dan za tem tudi ne. Sledila je mednarodna tiralica, tej pa teorije zarote in očitki o nesposobnih tožilstvu in sodstvu. Tudi od pravosodnega ministra Senka Pličaniča: »Slabo delujeta, eno in drugo. Izboljšati morata svoje delovanje in ne dopuščati takšnih napak. Za sodoben pravosodni sistem je kaj takega nedopustno.«

Svet

Mehčanje Severne Koreje

24. 5. 2013

Severna Koreja je glede svojega spornega jedrskega programa po kitajskih navedbah pripravljena na pogovore z vpletenimi stranmi. Kitajski mediji danes poročajo, da je visoki severnokorejski odposlanec Choe Ryong Hae na pogovorih v Pekingu dejal, da je Pjongjang pripravljen "sprejeti nasvet Kitajske" in sodelovati na pogovorih. Ostale podrobnosti niso znane. Kitajska si prizadeva, da bi se ponovno začeli šeststranski pogovori, ki so na mrtvi točki od leta 2009. Na pogovorih poleg obeh Korej in Kitajske sodelujejo še ZDA, Japonska in Rusija.

Svet

Tatovi na španskih poljih

Darja Kocbek  |  24. 5. 2013

Poglabljanje gospodarske krize v Španiji povzroča vedno nove probleme. Potem, ko so jih leta pestile vedno nižje odkupne cene za poljščine, zdaj španskim kmetom polja in hleve vse bolj množično praznijo tatovi. Po podatkih združenja mladih kmetov Asaja se je število tovrstnih tatvin v prvih treh mesecih letos povečalo za 20 odstotkov, v provinci Alicante so škodo zaradi tatvin in posledičnega poškodovanja pridelkov v lanskem letu ocenili na 25 milijonov evrov. V drugih predelih Španije razmere niso veliko boljše, poroča die Welt.

Družba

Bi umrli zanje?

Staš Zgonik  |  Mladina 21  |  24. 5. 2013

Po pol minute v njeni pisarni v prvem nadstropju stare stavbe Onkološkega inštituta postane jasno, zakaj so jo leta 2009 razglasili za Slovenko leta. Dr. Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, namreč po telefonu zavzeto prepričuje gospo, ki so ji pred kratkim že drugič odkrili rakave spremembe. »Gospa, ne skrbite, taka diagnoza je super! Samo poslušajte zdravnike in naredite vse, kar vam rečejo. Pokličite me kadarkoli, v soboto, v nedeljo zvečer.« Življenje je posvetila opogumljanju žensk, ki se morajo soočiti s strašljivo diagnozo, in prizadevanju, da bi jih bilo čim manj.

Etične meje

Moja odločitev za zdravljenje

Kultura

Teater: Med nacisti in partizani

Damjana Kolar  |  24. 5. 2013

Prva slovenska uprizoritev besedila Še vedno vihar razvpitega avstrijskega pisatelja Petra Handkeja, ki rekonstruira zgodovino njegove slovenske družine v Podjuni in je nastala v koprodukciji SNG Drama in SSG Trst, je ljubljansko premiero že doživela, danes pa jo čaka še predstavitev na tržaškem odru. 

Politika

Drobiž za izbrisane?

Peter Petrovčič  |  23. 5. 2013

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so spisali zakon o povračilu škode izbrisanim, ki ga je pred slabim letom dni v sodbi zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Država je za zdaj očitno svoje opravila, ali bo zadovoljila želje izbrisanih in zahteve evropskega sodišča, pa bomo videli kmalu. Predlog zakona naj bi te dni v vpogled dobile civilno-družbene organizacije izbrisanih in nevladne organizacije s področja človekovih pravic. Finančne posledice za proračun po tem zakonu bodo dobrih 32 milijonov evrov. In sicer za izplačilo denarnih odškodnin »kot povračilo za celotno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je upravičencem nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in bodo odmerjene glede na trajanje obdobja izbrisa«.

Družba

Z iskanjem resnice do miru in sprave

Igor Mekina  |  23. 5. 2013

V Sarajevu oziroma na obronkih Jahorine je prejšnji konec tedna potekal večdnevni Forum o tranzicijski pravičnosti in spravi, ki je bil pripravljen v okviru Pobude za REKOM. Gre za civilnodružbeno pobudo več kot 1.800 organizacij in posameznikov iz vseh držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, ki si prizadevajo za ustanovitev posebne regionalne komisije, ki bi ugotovila vsa dejstva in ustvarjanje točnega, uradnega in objektivnega zapisa o vojnih zločinih in drugih množičnih kršitvah človekovih pravic na območju držav naslednic SFRJ. Na Skupščini za REKOM in Forumu so poleg 180 gostov iz številnih držav sodelovali tudi predstavniki Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), Zveze izbrisanih Slovenije (ZIS), Civic Linka, Socialnega centra Rog ter predavatelji iz Slovenije: Spomenka Hribar, Svetlana Slapšak in Sergej Flere. Poseben prispevek je za Forum pripravil tudi Matjaž Hanžek.

Družba

Izšla je nova številka GLOBALA

23. 5. 2013

Junijski izbor najboljših člankov iz svetovnega tiska med drugim prinaša: Christine Lagarde, prva ženska na čelu Mednarodnega denarnega sklada; V družbi z najbolj znanim kuharjem na svetu; Kam so izginili hotelski minibari? Roboti namesto zdravnikov; Kako sta se blizu Ženeve dve armadi znanstvenikov v velikem hadronskem trkalniku trudili odkriti najizmuzljivejši fizikalni delec; Trgovina z organi na Kitajskem - obsojenim po usmrtitvi odvzamejo organe in jih za plačilo presadijo bolnikom z Zahoda; Ko nagrade za najboljše filme podeljujejo vohuni. In to še zdaleč ni vse: ljubitelje glasbe tokrat čakata Beyonce in Leonard Cohen. Več preberite v junijski številki Globala. Na revijo se lahko naročite - tukaj.

Družba

Hitro pokvarljivi in nezamenljivi akumulatorji v električnih napravah

Darja Kocbek  |  23. 5. 2013

Električne zobne ščetke in druge podobne majhne električne naprave imajo eno veliko pomanjkljivost. Akumulator se večinoma obrabi že v letu dni in uporabnik ga ne more zamenjati, ker je tako močno pritrjen, da bi z odstranitvijo uničili aparat. Proizvajalci morajo v skladu s predpisi izdelovati električne naprave, iz katerih je akumulator mogoče odstraniti, da ga je mogoče odvreči med ustrezne smeti. Ni pa predpisano, da morajo biti akumulatorji zamenljivi. Kaže, da to zakonsko luknjo proizvajalci izkoriščajo za to, da morajo potrošniki več aparatov vreči v smeti in kupiti več novih, v die Zeit piše Dorit Kowitz.

Politika

"Sodstvo ne deluje dovolj učinkovito"

23. 5. 2013

Minister Senko Pličanič je v pogovoru za Večer izrazil upanje, da bodo zadnji dogodki, tudi primer Hilde Tovšak, pravosodje dovolj streznili, da bodo spoznali, da so potrebne spremembe. Najprej morajo odgovarjati ljudje, ki so delali slabo ali zelo počasi, potem zaradi objektivne odgovornosti tudi njihovi najvišji predpostavljeni, je dejal. "Že lani, ko sem bil prvič minister, sem opozarjal, da stanje v pravosodnem sistemu ni zadovoljivo," je dejal minister za pravosodje Pličanič in dodal, da je predlagal vrsto sprememb. Ob tem je poudaril, da je sodstvo vse po vrsti zavračalo in jim še vedno nasprotuje.

Kultura

Čas je za Državo NSK

23. 5. 2013

V Kinodvoru bodo nocoj ob 21. uri premierno predvajali film Čas za novo državo, podnaslovljen Prvi kongres državljanov NSK države v času, Berlin v režiji skupine Irwin in Igorja Zupeta. Film beleži zgodovinski trenutek, ko soustanovitelji Države NSK le-to ponudijo v upravljanje in nadaljnje oblikovanje njenim državljanom, so zapisali v Kinodvoru. Država NSK, ki je bila zasnovana kot umetniški projekt, je med vsemi obstoječimi državami edinstvena v tem, da nima svojega teritorija, saj vse od ustanovitve leta 1992 obstaja zgolj v času.

Svet

Oborožene sile spolnega nadlegovanja

23. 5. 2013

Ameriška vojska je v sredo priznala, da je bil štabni vodnik akademije West Point 14. maja obtožen več kršitev vojaškega zakonika, ker je na skrivaj snemal kadetinje med tuširanjem in na stranišču. Ameriški kongres medtem sprejema zakone proti spolnim zlorabam v oboroženih silah. Štabni vodnik Michael McClendon iz Georgije, sicer veteran iraške vojne, od koder se je vrnil z odlikovanji, je bil na prestižni vojaški akademiji pristojen za četo 125 kadetov. Obtožnica ga bremeni odstopa od dolžnosti, nedostojnega vedenja, okrutnosti, zlorabe ter kršitve reda in discipline. Vojska s primerom ni seznanila javnosti, dokler je ni v to prisilila preiskava časopisa New York Times.

»To, kar smo storili Evropi, je grozno. Ko sem bil mlad, je bila Evropa protiutež ZDA, vedno nas je kritizirala, prizadevala si je za ravnovesje. Ko je leta 2003 izbruhnila iraška vojna, so bile Nemčija, Francija in Rusija naše protiuteži. Žal so Britanci, Italijani in Španci podprli Američane. To je bil začetek prehoda v proameriško Evropo. Sarkozy je najhujši primer takega politika. Nato, ki je bil obrambna organizacija, zdaj uporabljajo kot napadalno mednarodno organizacijo, ki se bojuje v Afganistanu in zdaj celo ogroža Rusijo. Nato ima oporišča na ruskih mejah. Vse to je zelo nevarno.«

Ameriški režiser Oliver Stone v intervjuju za oddajo Globus

Ekonomija

Loterija simbolizira lažne obljube današnjega kapitalizma

Darja Kocbek  |  22. 5. 2013

Sodobni kapitalizem je proces, ki omogoča, da več in več nacionalnega dohodka gre vsak mesec v roke manjšega števila ljudi na vrhu, hkrati pa so plače običajnih ljudi realno enake že od leta 1970. Zakaj se ljudje temu ne uprejo, je velika skrivnost, a upanje je pomembno orodje za preprečevanje socialnih protestov. Korporacijski mediji v ZDA nepretrgoma objavljajo sporočila ljudem, da jih za vogalom čaka bogastvo. Eden od mehanizmov, s katerim plutokracija kontrolira ljudi in poskrbi, da so tiho, ko jim prazni žepe, je loterija, na svoji spletni strani piše Juan Cole, profesor zgodovine na univerzi Michigan.

Ekonomija

Slab dan za utajevalce davkov?

22. 5. 2013

Od vrha EU je bilo ob prihodu na zasedanje v Bruslju slišati obljube o odločnem boju proti davčnim utajam, ki da ga ne narekuje le etika, temveč tudi potreba po zagonu rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti. Tudi avstrijski kancler Werner Faymann, čigar država je doslej zavirala ukrepanje, je zatrdil: "Danes je slab dan za utajevalce davkov." Obljube, potrditve že sprejetih dogovorov, pozivi k odločnemu ukrepanju in časovni načrt za odpravo bančne tajnosti do konca leta - to je izkupiček, ki ga je mogoče pričakovati od današnjega vrha, ne pa kakšnih popolnoma novih in konkretnih odločitev.

Politika

Intereuropa, kdo bo tebe plačal?

22. 5. 2013

V odškodninski tožbi Intereurope zoper nekdanjo upravo na čelu z Andrejem Lovšinom se stranke niso poravnale. Intereuropa nekdanjemu vodstvu očita oškodovanje družbe z domnevno spornimi vlaganji v Rusijo in Ukrajino, za kar terja 37,5 milijona evrov, obtoženci pa krivdo zavračajo. Sojenje se bo zaradi novih dokazov nadaljevalo konec avgusta. Intereuropa je tožbo zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke zaradi domnevno spornih vlaganj v Rusijo in Ukrajino vložila že januarja 2010.

Svet

Stranpoti vizumske liberalizacije

22. 5. 2013

Ministri za notranje zadeve iz držav JV Evrope so v okviru Procesa Brdo danes razpravljali o preprečevanju zlorab postopkov mednarodne zaščite v EU po uvedbi vizumske liberalizacije na Zahodnem Balkanu. Ministri so soglašali z ustanovitvijo platforme za izmenjavo informacij o migracijskih tokovih, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Vizumska liberalizacija je "pomembno področje, ki predstavlja velik izziv za regijo in tudi za celo EU", so ugotavljali udeleženci. V razpravi so predstavili preventivne, zakonodajne in represivne ukrepe na področju preprečevanja zlorab postopkov.

Politika

Pahorjev temeljni kamen za džamijo

22. 5. 2013

Predsednik republike Borut Pahor je na povabilo muftija Nedžada Grabusa obiskal Mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji. Pri tem je Grabus Pahorja povabil, naj septembra položi temeljni kamen za džamijo v Ljubljani, Pahor pa je povabilo sprejel. Pahorja je še seznanil, da želi Islamska skupnost zgraditi repliko prve džamije iz Loga pod Mangartom. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, sta se Pahor in Grabus v prisrčnem in odprtem pogovoru pogovarjala o stoletni prisotnosti muslimanov na področju Slovenije in posebej opozorila na dejstvo, da je bila prva džamija v Sloveniji zgrajena že leta 1916 (Log pod Mangartom), takoj po končani prvi svetovni vojni pa tudi porušena.

Kultura

V APT uprizoritev besedil Slavoja Žižka

22. 5. 2013

V Anton Podbevšek Teatru (APT) v Novem mestu bodo v soboto, 25. maja, premierno izvedli predstavo Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu, ki so jo režiser Matjaž Berger in njegovi sodelavci zasnovali po številnih besedilih filozofa Slavoja Žižka. Predstava prinaša uprizoritev Žižkove misli, je na današnji novinarski konferenci povedal Berger. Po Bergerjevih besedah prva odrska izvedba omenjenih besedil, ki prinaša značilno Žižkovo pokrajino in kritiko vsakdanje ideologije, pomeni tudi obvezo za celotno ustvarjalno ekipo, ki je k ustvarjanju predstave pristopila z vsem spoštovanjem do avtorja.

Svet

Nuna, nova ikona španske levice

Igor Mekina  |  21. 5. 2013

Teresa Forcades na okroglih mizah in protestih zagovarja neodvisnost Katalonije, nacionalizacijo bank in energetskih podjetij ter izstop iz zveze NATO. Po oceni britanskega Guaradiana je njena kritika bank, farmacevtskih podjetij in varčevalnih ukrepov desne vlade premiera Mariana Rajoya iz nje naredila celo eno od voditeljic levice v južni Evropi.

Družba

Literarna ofenziva Janeza Janše

21. 5. 2013

Predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša je danes v Ljubljani predstavil svojo novo knjigo z naslovom Za kulturo življenja. Knjiga vsebuje njegove odzive na aktualno politično dogajanje v zadnjih 25 letih, pri čemer jih je bila velika večina že objavljena v različnih publikacijah, nekateri pa so novi. Po Janševih besedah je knjiga nadaljevanje njegove prve samostojne knjige Na svoji strani, ki je izšla novembra 1988. Za knjigo se je, kot je povedal, odločil, ker se teksti, ki so nastali ob različnih priložnosti in bili objavljeni na različnih mestih, sčasoma izgubijo, "knjiga pa ostane".

Ekonomija

V NLB napovedali "mehko" odpuščanje

21. 5. 2013

V NLB ocenjujejo, da se bo število zaposlenih letos zmanjšalo za 240 do 270, napovedujejo pa postopne, dogovorne in mehke metode. Ob koncu reorganizacije banke, ki naj bi trajala od leta in pol do dveh let, pa naj bi se število zaposlenih v matični banki v Sloveniji skrčilo za okoli petino. Cilj reorganizacije je bolj učinkovita in odzivna banka.

Ekonomija

»Za davčni sistem, ki bo spodbujal rast«

21. 5. 2013

Evropski parlament je danes v Strasbourgu z veliko večino potrdil poročilo o boju proti davčnim goljufijam, utajam in oazam, ki ga je pripravila evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD). Poslanka je v razpravi poudarila, da je dokument pomemben v luči obsega utajenih davkov ter problema družbene pravičnosti in transparentnosti davčnih sistemov. "Verjamem, da danes razpravljamo o dobrem poročilu. O poročilu, ki tako državam članicam kot tudi komisiji predlaga konkretne ukrepe za zajezitev alarmantnega, 1000 milijard evrov težkega problema Evrope," je kot glavna govornica v ključni razpravi majskega zasedanja parlamenta dejala Kleva Kekuševa.

Družba

Krašovec o jalovosti kritike korupcije

20. 5. 2013

V okviru spomladanskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, ki jih pripravljajo Zofijini ljubimci, se bo ta četrtek v mariborski KC Pekarna predstavil neodvisni raziskovalec, član Delavsko-punkerske univerze, Primož Krašovec. Predaval bo o jalovosti kritike korupcije, ki je bila ena od najpomembnejših razsežnosti zimskih vstaj.

Družba  |  Alternative, pomlad 2013

Alternative: Jože Vogrinc o hlapčevstvu in razvoju

Jože Vogrinc  |  25. 4. 2013

Pripravljenost na korenite spremembe družbe nikakor ni in ne sme biti šifra za vračanje v enopartijsko državo. Podtikanja na desnici, da kdo to resno načrtuje, so nesmiselna. Razumno pa je pričakovati in si prizadevati, da se strukturna kriza kapitalizma razplete v demokratični socializem.

Družba

Strah, izolacija in diskriminacija

Max Modic  |  19. 5. 2013

Včeraj je francoski predsednik Francois Hollande po večmesečni burni politični razpravi v državi podpisal zakon o istospolnihporokah. Francija je s tem postala 14. država sveta, ki je legalizirala istospolne poroke. Povedano drugače, čeprav homoseksualnost ni več označena kot bolezen, motnja ali sprevrženost, zakonska zveza med osebami istega spola še vedno ni priznana v večini držav EU, istospolni pari, ki so poročeni, pa imajo težave pri uveljavljanju svojih pravic tudi drugje po EU. Največja spletna raziskava o kaznivih dejanjih iz sovraštva in diskriminacije agencije FRA kaže, da številne lezbijke, geji, biseksualci in trans osebe (LGBT) v vsakdanjem življenju ne morejo biti to, kar so. Raziskava je zajela več kot 93.000 LGBT oseb iz vseh držav članic EU.

Politika

'Vstajniški' župan na muhi vstajnikov

19. 5. 2013

Koordinacija mariborskih vstajniških skupin je na župana Mestne občine Maribor (MOM) Andreja Fištravca naslovila deset zahtev, s katerimi ga želi spomniti na njegove predvolilne obljube. Županu postavljajo časovne roke za izpolnitev zahtev in ga pozivajo, da se do zahtev javno opredeli v dveh tednih. Pod 'Deset zahtev za županov klobuk', ki nosijo datum 17. maj, so podpisani Odprto zavezništvo za Maribor, Skupaj za Maribor, Društvo Zofijini ljubimci in Iniciativa mestni zbor - strateška skupina. Kot navajajo, se po dveh mesecih od izvolitve kažejo prvi znaki "pomanjkanja ustrezne komunikacije z vstajniki in širšo javnostjo, proaktivnega pristopa pri uresničevanju predvolilnih obljub in izpolnjevanja formalnih zahtev pri upravljanju in vodenju MOM".

Politika

Bomo tožili bonitetno hišo Moody's?

18. 5. 2013

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v intervjuju za sobotno prilogo Večera povedala, da vlada razmišlja o sprožitvi pravnih postopkov zoper bonitetno hišo Moody's, ker da je neupravičeno posegla v izdajo slovenskih obveznic. Še prej bodo sicer vodstvu pisali in ga vprašali, zakaj je bilo tako, sama pa se zelo nagiba k temu, da bi tožili. Tožba bi bila po besedah Bratuškove smiselna, "saj si tega, kar so si dovolili, ne sme dovoliti nobena bonitetna agencija". Finančno ministrstvo je bilo namreč po besedah Bratuškove z Moody's v stiku še preden so šli v prodajo obveznic, v bonitetni hiši pa niso "niti z besedo omenili", da bodo med prodajo obveznic objavili novo bonitetno oceno o Sloveniji.

Družba

Siriza je upanje za Evropo

Marjan Horvat  |  17. 5. 2013

Ob začetku okrogle mize o vlogi evropske levice, na kateri sta sodelovala slovenski filozof Slavoj Žižek in predsednik grške stranke nove levice Sirize, je njun prihod najavil Kostas Douzinas, Žižkov sodelavec na Birkbeck inštitutu v Londonu, z besedami, da prihajata na oder »Mick Jagger« in »Keith Richards« svetovne filozofije oziroma politike. Množica poslušalcev, zbrana v Kinu Evropa, kjer je bil 6. Subversive festival v Zagrebu, je zvezdnika pozdravila z gromkim aplavzom. Aleksis Cipras je v razpravi, ki jo je moderiral hrvaški filozof Srečko Horvat, najprej pribil, da po morebitni zmagi Sirize v Grčiji – zadnje parlamentarne volitve v Grčiji so bile sicer junija lani, na njih pa je Siriza dobila 23 odstotkov glasov - »v Grčiji, pa tudi ne v Evropi, ne bo več tako kot je bilo«.

Kultura

Drugi Ljubljanski festival piva

Max Modic  |  18. 5. 2013

Pivo je ena najbolj priljubljenih alkoholnih pijač na svetu in Slovenija pri tem ni nobena izjema. Za dvig kulture pitja piva pri nas že nekaj let skrbi nekaj posameznikov in kakopak ljubiteljev piva, ki so združeni v društvo Golding. Osnovni namen društva je izboljšanje znanja o kulturi pridelovanja in pitja piva. Ozaveščanju in širšemu spoznavanju te izjemne pijače pa je namenjen tudi Ljubljanski festivala piva, ki bo danes v drugo potekal med 13. in 22. uro pred barom Gas Station na Savski cesti v Ljubljani. Po besedah enega od organizatorjev Jerneja Vidmarja bo na stojnicah mogoče (p)okusiti okoli sto vrst piva slovenskih pivovarjev in uvoznikov.

Družba

Nasmenite se, Google vas fotka!

18. 5. 2013

Ameriški internetni velikan Google naj bi s svojo floto avtomobilov v Slovenijo prišel že letos poleti, je pred kratkim preko Twitterja sporočila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. S kamerami opremljeni avtomobili bodo poslikali slovenske ulice, fotografije pa bodo v aplikaciji Street View predvidoma na voljo v začetku prihodnjega leta. Pri informacijskem pooblaščencu so potrdili, da z Googlom potekajo pogovori o uvedbi storitve Google Street View. "Trenutno čakamo na podrobnejše informacije o sami izvedbi z njihove strani, to je glede terminskega plana, obveščanja javnosti, izbire poti in podobno."