• Jože Kavčič

    1. 5. 2016

    Družba

    Delo v Sloveniji je predrago

    V človeški zgodovini sta KAPITAL in DELO vedno tekmovala za prisvojitev čim večjega dela ustvarjenega proizvoda. Oblast je z davki obremenila oba, a nikoli tako, da bi bila oba zadovoljna. V zadnjem času pa smo priča, tako na globalnem trgu kot na našem domačem dvorišču, izjemni intenzivnosti naporov kapitala, da poveča svoj delež. Običajno si je kapital povečeval svoj delež v obdobjih relativno nizke gospodarske in demografske rasti. Več

  • Lovro Matič

    1. 5. 2016

    Družba

    Praznik dela: Bili bi bolj veseli, če bi delo sploh imeli

    Praznik 1. maj je mimo.
    Eni se ga veselimo,
    ker imamo vsega dosti
    in smo končno en dan prosti. Pesnitev o prazniku dela

  • AL, STA

    30. 4. 2016

    Ekonomija

    Mladinski svet za celostno strategijo zaposlovanja mladih

    Mladinski svet Slovenije ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, izpostavlja problem dolgotrajno brezposelnih mladih. Po opozorilu mladinskega sveta je pomembno, da nov izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade za obdobje 2016-2020 vsebuje tudi posebne ukrepe za tiste mlade, ki so dolgotrajno brezposelni, so iz ranljivih skupin in sta jim pravica do dela in vstop na trg dela zelo otežena. Več

  • Uredništvo

    1. 5. 2016

    Svet

    Najbolj brano: Kaj se lahko naučimo od Grčije?

    Kaj se lahko naučimo od Grčije? Vzpon Zlate zore se je začel na lokalni ravni. Šlo je »zgolj in samo« za ljubezen do domovine. Tako je v letošnji 14. številki Mladine pisal Dejan Turk. Članek z naslovom Kaj se lahko naučimo od Grčije? je te dni na spletu zopet priplaval na površje. Vodja grške konservativne Nove demokracije Antonis Samaras je v volilnem letu 2012, v času vročih volilnih obljub, veliko govoril o »ilegalnih imigrantih« in dejal, da so »ekonomski migranti« že kršili zakone, ker so v državo prišli nezakonito. Samaras je leta 2012 brezsramno zajahal rasistične in ksenofobne valove, dvakrat zmagal na volitvah in postal predsednik vlade. Ne za dolgo, pa vendarle. A leta 2012 se je v Grčiji zgodilo še nekaj veliko usodnejšega za politično sliko Evrope – neonacistična Zlata zora se je dvakrat zapored uvrstila v parlament in postala nekaj vsakdanjega. Kako je mogoče, da se je majhna militantna neonacistična organizacija v nekaj letih prelevila v eno najbolj priljubljenih političnih strank?  Članek Kaj se lahko naučimo od Grčije? si lahko v celoti preberete tu

  • Damjana Kolar

    30. 4. 2016

    Kultura

    Ženska različica Lawrencea Arabskega

    Od 4. maja dalje bo v Kinodvoru na ogled film Puščavska kraljica v režiji Wernerja Herzoga, ki pripoveduje resnično zgodbo o britanski pustolovki in raziskovalki Gertrude Bell, ki velja za eno najdrznejših in najvplivnejših žensk svojega časa. Romantična pustolovska drama opeva neomajni ženski pogum in vztrajnost sredi nič kaj sentimentalnih prostranstev arabskega sveta. Več

  • Uredništvo

    30. 4. 2016

    Kultura

    Making of video: Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka 

    Predstavljamo že drugi Mladinin "making of" video. Tokrat v njem nastopa Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka. Več o njej si lahko preberete v 17. številki Mladine na tej povezavi. Avtorica "making of" videa je Tilyen Mucik, fotograf Uroš Abram.

    Making of: Mateja Benedetti, kostumografinja in modna oblikovalka (Mladinin portret)

    Več

  • Uredništvo

    30. 4. 2016

    Družba

    Najbolj brano: Doktrina šoka v praksi

    WikiLeaks je razkril spletkarjenje Mednarodnega denarnega sklada. O tem je v letošnji 14. številki Mladine pisala Urša Marn. Ob poplavi Panamskih dokumentov, ki razkrivajo vse umazane podrobnosti svetovne utaje davkov, je skoraj zbledelo razkritje zaupnega pogovora med tremi ključnimi uradniki Mednarodnega denarnega sklada, pristojnimi za Grčijo, ki so se dogovarjali o izvajanju pritiskov na grško in nemško vlado, da bi se tako prej dosegel dogovor o kronični grški dolžniški krizi. Prepis pogovora, ki ga je v celoti objavila spletna stran WikiLeaks, je tako sočen, kot da gre za filmski scenarij o Jamesu Bondu, ne pa za iskanje rešitev, kako olajšati breme grški državi in predvsem grškemu prebivalstvu, ki je zaradi vsiljenih drakonskih varčevalnih zahtev trojke potisnejo v revščino, za povrhu pa doživlja še poplavo beguncev. Članek Doktrina šoka v praksi si lahko v celoti preberete tu

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 4. 2016

    Mladina 17

    Uvodnik

    Dobro je povedal

    Načelno se ne lotevam analiz narodnega značaja, sicer priljubljenega žurnalističnega in komentatorskega žanra. Ne zgolj zato, ker so te analize avtorasistične, ampak ker je to pač preveč preprosto, v resnici pa tudi poniglavo in malo zanikrno. Kar pa ne pomeni, da ljudje takšnih analiz ne berejo radi – že sam osnovni slog takšnega pripovedništva je prijeten in lepo vleče bralca. Podobno velja za radijske in televizijske voditelje, ki odnos s poslušalci in gledalci gradijo na cinizmu. Vsi se malo hahljamo lahnim praznim ciničnim pripombam, ki jih z nekaj spretnosti, a brez poznavanja katerekoli materije prenekateri voditelj strelja malo tja, malo sem – predvsem pa po vseh, kar tudi nekoliko manj preprostemu poslušalcu zlahka daje občutek, da ima opraviti s pogumnim osebkom, ki se drzne vtakniti v vsakega. Ne govorimo o kakem resnem, izdelanem, redkem in finem cinizmu, tej redki gorski roži, ki jo je tudi na straneh Mladine nekoč gojil Marko Zorko, temveč o kisli brozgi, ki se vse bolj razliva povsod, odkar je prvi izmed cenenih cinikov dobil to gomilo posnemovalcev. Podobno se je zgodilo z analizami narodnega značaja – zaradi enega ali dveh, ki sta bila v tem vsaj izvirna in pri tem tudi izrazito pismena, zdaj ta šund zavzema vse medije, še vremenarji bi to počeli, pa jih omejuje samo področje poročanja. Več

  • Anže Tomić

    29. 4. 2016

    Politika

    Klemen Košak o revščini in njenih pasteh

    Pogovor je nastal na podlagi članka V revščino zakleti>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/261314241&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Klemen Košak

    29. 4. 2016

    Mladina 17

    Politika  Za naročnike

    V revščino zakleti

    Pri revščini je žalostno to, da si revni ne morejo kupiti stvari, ki jih potrebujejo, še bolj pa številna ponižanja, ki se temu pridružijo; morda pa je pri revščini najbolj žalostno to, da jo njene posledice zakoreninijo. Revščina ima namreč to krivično lastnost, da spodbuja samo sebe. Več