Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes v Zagrebu izrazila upanje, da se bosta s premierom Borutom Pahorjem kmalu pogovarjala o vseh odprtih vprašanjih med državama, med njimi tudi o vprašanju hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke. Dodala je, da s predsednikom slovenske vlade načrtujeta nova srečanja. "Potem ko sva se uspešno dogovorila o ločitvi hrvaških pogajanj z Evropsko unijo od reševanja spora o meji s Slovenijo, sva se dogovorila tudi, da na mizo postavimo vsa ostala odprta vprašanja. Tudi vprašanje Ljubljanske banke," je novinarjem dejala Kosorjeva, potem ko je v poslopju vlade podelila štipendije otrokom umrlih hrvaških vojakov.

Hrvaška premierka ni razkrila, kdaj točno se bosta naslednjič srečala s Pahorjem, poudarila pa je, da je bil temelj za nadaljevanje pogovorov arbitražni sporazum in da bosta v prihodnosti govorila o vseh odprtih vprašanjih med Hrvaško in Slovenijo. Jutarnji list in hrvaška tiskovna agencija Hina sta sicer danes poročala o decembrski odločitvi slovenskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 23. člen zakona o skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo iz leta 2006. Sodišče je na podlagi zahteve Andra in Alana Perića 2. decembra lani izreklo mnenje, da je 23. člen zakona protiustaven, ker posega v pravico do sodnega varstva in ga razveljavilo. S tem členom je bil z zakonom, s katerim se je sklad za sukcesijo preoblikoval v javni sklad za nasledstvo, podaljšan moratorij, ki je na podlagi različnih predpisov varčevalcem že od leta 1997 onemogočal, da bi pred slovenskimi sodišči izpeljali pravdne in izvršilne postopke proti LB in Novi Ljubljanski banki.

Določal je, da pred slovenskimi sodišči ostanejo prekinjeni oziroma odloženi vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali katerikoli njeni podružnici v katerikoli naslednici SFRJ in ki so bili prekinjeni oziroma odloženi na podlagi zakona o skladu za sukcesijo. Kot so navajali ob sprejemu zakona, je šlo za 110 tožb in tri izvršbe, ki so zoper LB in NLB potekali pred pristojnim sodiščem v Ljubljani. Šlo pa je večinoma za tožbe hrvaških varčevalcev.

Z razveljavitvijo člena se bodo ti postopki lahko nadaljevali. Po oceni ljubljanske odvetniške pisarne Jadek&Pensa, ki je zastopala Andra in Alana Perića, je pričakovati, da to odpira tudi možnost za vlaganje novih tožb. Niso pa želel napovedovati, kdaj in kako bodo rešeni primeri. Kot so še povedali za Hino, sicer pričakujejo "relativno hitro" rešitev primerov, v katerih bodo tožniki lahko dokazali, da so svoja sredstva deponirali v LB. Postavlja pa se vprašanje, kako bodo prišlo do svojega denarja, saj je LB nelikvidna.

Zastopnica hrvaške vlade na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Štefica Stažnik pa je za Jutranji list dejala, da iz odločitve ustavnega sodišča ni jasno razvidno, ali se odpira možnost za nove postopke na sodiščih ali se nanaša samo na postopke, ki so bili ustavljeni.

Na slovenskem ustavnem sodišču sicer izreka ne komentirajo, opozorili so le na to, da sodišče ni odločalo o konkretni zahtevi glede obveznosti vračila deviznih vlog varčevalcem LB, temveč je ocenjevalo zakonsko določbo, ki je omejevala tek sodnih postopkov v določenih zadevah deviznih hranilnih vlog in jo razveljavilo.

Neurejeno vprašanje hrvaških varčevalcev že dve desetletji obremenjuje odnose med Slovenijo in Hrvaško. Gre za vprašanje deviznih vlog okoli 132.000 bivših varčevalcev bivše LB Zagreb, ki skupaj z obrestmi od LB zahtevajo več kot 172 milijonov evrov. Stališče Ljubljane je, da je vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge treba rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, ki so po nekaj krogih pogovorov leta 2001 in 2002 povsem zamrla. Zamrla so tudi zaradi vztrajanja Hrvaške, da so pogajanja v Baslu propadla in da vprašanje ne sodi v nasledstvo, ampak da gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

Slovenija je v preteklosti izrazila tudi naklonjenost rešitvi na civilnopravni ravni, ki bi bila mogoča, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij. Po podatkih LB ima namreč LB Zagreb do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem, in je pripravljena varčevalcem dolg vrniti, če bi ji poplačali njene terjatve. (STA, mh)