Slavko Pregl

pisatelj in direktor Javne agencije za knjigo
»Prepričala me je argumentacija, ki je napisana ob uvedbi peticije. Ideja je zelo racionalna. Posamezniki in narodi se začnejo racionalno obnašati, ko so druge možnosti izčrpane. In mislim, da je kriza čas, ko se lahko vsi začnemo racionalno obnašati.«

Dr. Boris Vezjak

profesor filozofije, Filozofska fakulteta, Maribor
»Trije razlogi so me spodbudili k podpisu. Prvi je moralen: verjamem, da je pacifistična ideologija moralnejša od svojega nasprotja, a tudi od indiference glede inštituta vojske ali fenomena vojne. Drugi je političen: ker so največje afere v Sloveniji tradicionalno orožarske, nazadnje tista okoli Patrie, bi ukinitev vojske delovala katarzično tudi v smislu korupcije in napletenih teorij zarot. Nekateri obramboslovci bi izgubili smisel svojega političnega in finančnega obstoja, mi pa tega ne bi prav nič pogrešali! Tretji je državljanski: podobne peticije krepijo državljansko zavest in nepokorščino. Ideja o ukinitvi vojske pa je po mojem skromnem prepričanju v svoji udarnosti ena najboljših v zadnjih desetih letih.«

Vlado Kreslin

glasbenik
»Ko sem bil v vojski v JLA, smo celo noč iskali en metek, ki je izginil nekje v kasarni. V novi, sveži (nebalkanski) državi Sloveniji pa so izginevali kamioni orožja, pa 'nikome ništa'. Sprašujem se, kaj bi izginilo (in kje vse bi pokalo), če bi imeli toliko orožja, kot ga je imela JLA? A hkrati slišim, da imajo učenci v slovenskih osnovnih šolah samo pol šolske ure (25 minut) razredne ure na teden, saj naj za celo uro ne bi bilo dovolj denarja. In seveda potem ni denarja za doseganje enake kvalitete izobraževanja po posameznih regijah, za reševanje socialnih problemov, za kulturo itd. ... In še nekaj, ni se znižala cena solate, kot so nam obljubljali, ko smo šli v Nato.«

Dr. Darko Štrajn

predsednik Liberalne akademije
»Peticijo sem podpisal zato, ker sem že okoli leta 1989 v Sobotni prilogi dela objavil članek, v katerem sem predlagal, da bi bila Slovenija demilitarizirana. To je bilo v kontekstu takratnega mirovnega gibanja. Takrat je mirovno gibanje zaradi konflikta z JLA v javnosti izgubilo podporo, zdaj se mi pa zdi, da je prišel čas, ko bi lahko spet razmišljali o praktični ra-zorožitvi. Zdi se mi neverjetno, da ni nobenega medijskega odmeva na peticijo, glede na to, da prvi podpisniki niso ravno nevidne osebe. A to je že druga tema. Kratkoročno mislim, da peticija nima možnosti, da zaživi, mogoče pa je to začetek rekonstrukcije civilne družbe, zato jo tudi podpiram. Slovenska vojska je trenutno taka, kot jo majhna država lahko ima, je bolj dekorativnega pomena, igra pa vlogo v mednarodnih akcijah. To bi se dalo urejati tudi z drugačnimi enotami, recimo policijskimi, učinek bi bil približno enak. A v precejšnji meri gre le za trošenje, ki za tako državo nima posebnega efekta.«

Meta Krese

kulturna antropologinja, novinarka in fotografinja
»Peticija se mi je na prvi pogled zdela utopična, ampak marsikatera stvar je na začetku takšna. Ko se bo začela odvijati, se bo mogoče vse skupaj odvrtelo v pravo smer. Takoj na začetku ni treba obupati. Upam, da bo dovolj podpisnikov in se bo začelo o spremembi vojske tudi resneje razmišljati.«

Vida Ogorelec Wagner

direktorica Umanotere, nevladne okoljske organizacije
»Strukture in proračuni, ki so namenjeni vojaškim operacijam, so glede na vse realne probleme, ki jih trenutno imamo, ultra neracionalno dejanje, ki meji na kriminal. Pri problemih, ki jih obravnavamo na Umanoteri, torej podnebne spremembe in preskok na drugačne rabe in proizvodnje energije, je veliko odporov. Mnogi trdijo, da so konkretni ukrepi predragi. A vedno več je dokazov, da bi bili stroški za reševanje te problematike polovico manjši, kot so sredstva, namenjena za vojsko. V globalnem pomenu, pa tudi za vsako posamezno državo posebej.«

Dr. Dragan Petrovec

raziskovalec na inštitutu za kriminologijo
»Argumentacija, ki jo Mladina navaja, je dovolj prepričljiva. Zaupam strokovnjakom, ki so se pridružili pobudi. Imam zaupanje v podpis profesorja dr. Jožeta Mencingerja. Ideja sama mi je blizu, spomnim se nekaterih neuspešnih pobud ob začetku osamosvojitve, a so izzvenele. Ni pa rečeno, da bo tako tudi tokrat - mogoče se klima v družbi iz dneva v dan spreminja. A težko je ugibati, kaj bo v prihodnje. Vsi imamo v mislih zgodovinske zamere in ozemeljske težnje Italije. Po drugi strani se bojimo tudi Hrvaške. Vendar trenutno stanje gotovo ni takšno, da bi zahtevalo oboroženo silo. Udinjanje tujim silam, kot je Nato, je neprijetno. Vanj smo se vključili tudi zato, ker smo bili ob koncu balkanske morije vsi preplašeni. Mislili smo si, da ti v takšni organizaciji nihče nič ne more, a se je kasneje izkazalo, da si ravno v takšni organizaciji najbolj ranljiv.«

Jernej Dirnbek

član glasbene skupine Mi2
»Da vojske Slovenija v resnici ne potrebuje, je seveda jasno vsakomur, saj nismo ne vojaško ogroženi, razen morda od samih sebe, ne dovolj veliki in mogotni, da bi lahko sestavili obrambno silo, ki bi se lahko postavila po robu kateremukoli od naših sosedov (da o Rusih, Američanih in Kitajcih niti ne govorimo). Problem je globlji - če bi na osnovi analize smotrnosti in upravičenosti črtali ta del javne uprave, bi se prej ali slej našel kdo, ki bi hotel podobno logiko uporabiti tudi pri ostalih resorjih. Kaj bi potem sploh obstalo ...«

Vika Potočnik

nekdanja političarka, poslanka in županja Ljubljane
»Z vprašanjem vloge, pomena in namena vojsk sem se ukvarjala v vsej svoji politični karieri. Moje trdno prepričanje je, da je treba svet graditi na popolnoma drugih temeljih, kjer vojske ne bi bile potrebne. Če pa vojsko imamo, naj imajo vojaki na misijah predvsem vlogo pomoči in izobraževanja lokalnega prebivalstva. Ministrica Jelušičeva je izjavila, da bi si želela, da gredo podpisniki peticije na kakšno krizno območje. Odgovarjam ji, da sem bila sama na kriznih območjih cele bivše Jugoslavije, delala sem z iraškimi verskimi voditelji in drugimi izobraženci, bila sem v Beslanu, verjetno še kje. Povsod sem videla posledice napačnih političnih odločitev in grozote, ki so jih povzročali tudi vojaki. Tudi slovenski vojski sem pomagala delati koncept sodelovanja vojakov s civilnim prebivalstvom in ta projekt se je v Kosovu celo izvajal. A kljub temu sem z veseljem podpisala peticijo.«

Dr. Zoran Kanduč

profesor na PF UL in raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo
»Že od vsega začetka sem proti profesionalni vojski, pa ne le pri nas, povsod. Predvsem zato, ker daje taka oblika preveliko moč tistim, ki odločajo o njeni uporabi. Nasprotovanje profesionalni vojski se nanaša na moje nasprotovanje Natu, zato podpiram tudi izstop iz Nata in zoper oboroževalno industrijo. Vojska je povsem nepotrebno in škodljivo zapravljanje sredstev in ljudi, ki so v to vključeni.«

Igor Šterk

režiser
»Pol leta sem preživel v Srednji Ameriki, kjer sem bil dva meseca v Kostariki. To je ena redkih držav, ki nima vojske, vendar je daleč najbolj razvita država in tudi najbolj spodobna država med okoliškimi sosedami. Brezplačno šolstvo ima urejeno do univerze, urejeno je tudi zdravstvo. Svoja sredstva namenja pametnejšim stvarem, kot je oboroževanje.«

Aleš Gulič

direktor Urada za verske skupnosti
»Nobena vojska se mi ne zdi potrebna. Takšna, kot je trenutno slovenska, pa pomeni obremenitev za Slovenijo. Vojske sicer ne želim ocenjevati, ker je ne poznam dovolj, kar pa poznam, mi ne zbuja nobenega zadovoljstva. Sam sem bil proti militantnim zadevam že od gimnazije in danes sem podobnega mnenja. Pod peticijo pa sem se podpisal tudi zato, ker pobuda ohranja del vojske, izpolnjujemo, kar smo obljubili drugim, hkrati naj bi reformirali tisto, kar ni dobro.«

Jure Longyka

radijski voditelj
»Na peticijo sem takoj planil, ker že dve desetletji čakam na civilne pobude iz osemdesetih, ki so potem kar malo zamrle. Takrat je bila demilitarizacija zelo aktualna, potem pa se je ta vrednota popolnoma izgubila. Ukinitev vojske je pot do miru. Če človeka na njegovem pragu nekdo napade, se ima seveda pravico braniti, ampak če bi pri nas prišlo do resnega napada, ne vem, če se bomo lahko obranili s to skromno vojsko. Če bi se to zgodilo, bi morali v partizane. Zato v vojski ne vidim smisla, veliko več smisla ima to, k čemur poziva peticija.«

Severa Gjurin

glasbenica
»Razmišljala sem, ali je pobuda sploh izvedljiva, ne predstavljam si, kako bi vojak skrbel za ostarele. Ni nujno, da vojaka spremeniš v socialnega delavca, lahko z denarjem, ki ti ostane, ker ne bo več vojske, daš ljudem več socialnih pravic, več socialnih delavcev. Se pa strinjam, da smo na strateško zanimivem položaju, kjer bi se lahko bolj osredotočili na gojenje različnih kultur. Če je kje možno začeti s takšnimi stvarmi, je to v državi, kot je naša. A vendar, zaščito moramo imeti in zato se mi zdi peticija super, ker ne gre iz ene skrajnosti v drugo.«