Vsak osmi prebivalec vzhodnega ali zahodnega dela Nemčije si 20 let po padcu berlinskega zidu želi, da bi ga čim prej znova postavili. V raziskavi za časnik Leipziger Voklszeitung se je za to izreklo 12 odstotkov vprašanih. 79 odstotkov jih je bilo nasprotno mnenja, da je bil padec zidu 9. novembra 1989 srečen dan za vse Nemce.

Med vprašanimi v anketi, ki jo bo omenjeni časnik objavil v ponedeljek, jih devet odstotkov o padcu Berlinskega zidu ni imelo nobenega mnenja ali o tem ni želelo izreči. Med tistimi, ki so naklonjeni ponovni postavitvi zidu, jih 13 odstotkov živi na vzhodu Nemčije, 12 pa na Zahodu. Ponovni postavitvi zidu so naklonjeni predvsem brezposelni, delavci in volivci Leve stranke, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Glede na omenjeno raziskavo dve tretjini Nemcev (66 odstotkov) menita, da je bila ponovna združitev Nemčije uspešna. 87 odstotkov vprašanih je dejalo, da jim gre v združeni Nemčiji dobro. Tretjina vprašanih (35 odstotkov) pa je ob tem prepričana, da je danes več krivic kot pred padcem zidu. Vsak četrti (24 odstotkov) pa je dejal, da je od padca zidu njegov življenjski standard padel. Leipziški institut za tržne raziskave je raziskavo opravil konec oktobra med 1008 odraslimi Nemci.

Študija, ki jo je danes objavil časnik Welt am Sonntag, je medtem pokazala, da je zahodna Nemčija od padca zidu za vzhod namenila kakih 1300 milijard evrov. Študija, ki jo je opravil institut za gospodarske raziskave v Halleju, je pokazala, da sta šli dve tretjini tega denarja za socialne dajatve, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je ob tem povedal direktor instituta Ulrich Blum, je raziskovalce predvsem presenetilo dejstvo, da število finančnih transferjev v zadnjih letih ni upadlo, temveč je nasprotno poraslo. Kljub temu pa je stopnja brezposelnosti v t. i. novih deželah, tistih na območju nekdanje Nemške demokratične republike, skoraj dvakrat višja od tiste na zahodu. (STA, mh)