V Sloveniji so zaradi vse večjega interesa po pozidavi kmetijskih zemljišč lahko ogrožene osnovne možnosti za pridelovanje potrebnih količin hrane, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V 16 letih od osamosvojitve je Slovenija zaradi pozidave in zaraščanja izgubila preko 62.000 hektarov kmetijskih zemljišč.

V obdobju med letoma 1991 in 2007 je Slovenija izgubila za okrog 62.800 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi. Glavna razloga za omenjeno zmanjšanje sta zaraščanje in pozidava, so na podlagi statističnih podatkov za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Dodajajo, da je bilo v letih 2002 - 2007 pozidanih 19.712 hektarov, od tega 65 odstotkov kmetijskih zemljišč. Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da se tudi ob pripravi novih prostorskih načrtov, ki teče v skladu z novim zakonom o prostorskem načrtovanju, interes za spreminjanje namenske rabe varovanih kmetijskih zemljišč v urbane namene nadaljuje, "zdaj že v tolikšni meri, da so zaradi pomanjkanja resursa lahko ogrožene osnovne možnosti za pridelovanje potrebnih količin hrane v državi".

Težnja po spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene je najbolj izrazita na ravninskih predelih, kjer je tudi največ kvalitetnih obdelovalnih kmetijskih zemljišč, in ob naseljih. Problem predstavlja tudi razmeroma ekstenzivna in razpršena gradnja stanovanjskih objektov ter načrtovanje večjih novih obrtnih oziroma industrijskih con v odprtem kmetijskem prostoru, poudarjajo na ministrstvu.

Na podlagi podatkov, ki jih pridobijo s sodelovanjem v postopkih sprejemanja občinskih prostorskih načrtov in pripravi sprememb prostorskih načrtov, še navajajo, da je 56 občin doslej predlagalo spremembo namembnosti za 6000 hektarov najboljših kmetijskih zemljišč. Najbolj obsežni predlogi spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v nekmetijska se nanašajo na gradnjo cest, industrijskih oziroma gospodarskih središč, logističnih centrov, gradnjo novih stanovanjskih naselij ter rekreacijskih objektov.

Porast sprememb najboljših kmetijskih zemljišč z namenom individualne stanovanjske gradnje, ki predstavlja razpršeno gradnjo na podeželju ali pa posega v večje sklenjene komplekse kmetijskih zemljišč, pa je po navedbah ministrstva zaskrbljujoče glede na to, da demografski in drugi kazalci marsikje kažejo na stagnacijo ali celo na zmanjševanje populacije.

Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija imela v letu 2007 498.450 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega obdelovalnih zemljišč 175.000 hektarov. Nekoliko drugačni so podatki o rabi zemljišč iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji. Ti kažejo, da ima Slovenija letos 609.660 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega je obdelovalnih zemljišč (njive in vrtovi) 181.000 hektarov.

Tako je v Sloveniji 2189 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, obdelovalnih površin pa 884 kvadratnih metrov na prebivalca, na podlagi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat navajajo na ministrstvu. Dodajajo, da je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med članicami EU. V Sloveniji je namreč 8,8 odstotka obdelovalnih površin glede na celotno ozemlje in 25,9 odstotka kmetijskih površin v uporabi. V EU je teh površin 25,9 oziroma 43,7 odstotka.

Slovenija se ob vsem tem sooča z veliko zemljiško oziroma posestno razdrobljenostjo, saj ima kar tri milijone kmetijskih in gozdnih parcel, ter neugodno velikostno strukturo kmetij. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,3 hektara kmetijskih zemljišč v rabi, ki se povprečno razprostirajo na 22 parcelah. Tako znaša povprečna velikost parcele, ki je v rabi na kmetijskem gospodarstvu samo 0,3 hektara. (STA, mh)