Svetnik četrtne skupnosti Trnovo Milan Rožanc Adamič je kot glavne težave spornega območja poleg poplavne ogroženosti navedel še dejstvo, da je območje tudi potresno zelo ogroženo, poleg tega pa se nahaja v bližini centralnega mestnega smetišča. Gradnjo džamije na omenjeni lokaciji je označil za neodgovorno, islamski verski skupnosti pa svetoval, naj ponudbo Mestne občine Ljubljana zavrnejo kot neprimerno.

Podobna stališča pa so predstavili tudi ostali sodelujoči na posvetu. Tako je po mnenju nekaterih prebivalcev mestnih četrti Trnovo, Vič in Murgle območje med Malim Grabnom in Cesto dveh cesarjev z vsako novogradnjo še bolj poplavno ogroženo. Gradnja džamije pa je po mnenju nekaterih sporna zaradi tega, ker bo v izbranem okolju zelo opazna.

Tistim, ki se bodo Ljubljani približevali z zahoda, naj bi celo zakrivala pogled na grad in mestno središče. Obiskovalci naj bi tako dobili vtis, da gre za islamsko mesto in ne katoliško. Objekt pa naj bi bil sporen tudi zato, ker kulturno in zgodovinsko "ne spada" izbrano v območje.

V zvezi s tem je nekdanji predsednik Društva arhitektov Ljubljana Grega Košak menil, da bi se džamija bolje zlila z okoljem višjih stavb, kjer bi s svojo višino manj izstopala (na primer med visokimi stolpnicami stanovanjskega naselja ali silosi industrijske cone BTC). Če bo trenutni predlog za lokacijo islamskega verskega in kulturnega centra sprejet, je Košak zahteval "individualizacijo odgovornosti", oz. naj tisti, ki so odgovorni za gradnjo centra na tem mestu, prevzamejo tudi odgovornost za vse posledice, ki jih ta lahko prinese.

Rok Fazarinc z Inštituta za vode je udeležencem posveta zagotovil, da gradnja džamije med Cesto dveh cesarjev in Malim Grabnom ne bo bistveno poslabšala poplavne ogroženosti območja, če bo objekt grajen nad ravnijo poplavnih vod. Pri inštitutu so ministrstvu za okolje podali tudi predlog za gradnjo zadrževalnikov vode.

Ob tem pa je še zagotovil, da so za povečanje varnosti v Malem Grabnu že predvideni dodatni ukrepi, s katerimi naj bi regulirali poplavljanje Malega Grabna. Ob tem pa je priznal, da vsi ukrepi za omejevanje poplavnosti tega območja tega pojava nikakor ne bodo mogli v celoti odpraviti, lahko ga bodo le omilili.

V nasprotju s Fazarincem pa je Košak izpostavil, da čeprav bo objekt grajen na ravnijo poplavnih vod, bodo vseeno vsakokrat poplavljena parkirišča ob objektu. Poleg tega pa bo po njegovem mnenju višje grajen objekt potreboval stopnice za dostop, kar bo predstavljalo oviro za invalide. Kot arhitekt pa je izrazil dvom tudi glede tega, kako bo mogoče povezati različne objekte centra med seboj, če bodo ti grajeni nad zemljo.

Drago Kos s Centra za prostorsko sociologijo pri Fakulteti za družbene vede, ki je analiziral pripombe, prispele na račun gradnje džamije, je večino pripomb označil za rešljive. Še najbolj resne naj bi bile funkcionalne pripombe, s sociološko - prostorskega vidika pa po njegovem mnenju tehtnih ugovorov pravzaprav ni prispelo.

Nekateri udeleženci posveta pa so izrazili tudi bolj etnično obarvane pomisleke na gradnjo džamije v Ljubljani. Eden od govornikov je prisotne spomnil na islamske skrajneže iz televizijskih poročil in pri tem skušal najti povezavo z dejavnostmi, ki naj bi se izvajale v ljubljanskem islamskem centru. Oglasil pa se je tudi predstavnik četrtne skupnosti Vič-Rudnik, ki je vse argumente proti gradnji džamije ob Cesti dveh cesarjev označil kot ksenofobične, po njegovem mnenju je namreč edini tehten argument poplavna ogroženost območja.

Kompleks islamskega verskega in kulturnega centra naj bi zrasel na zemljišču, na katerem so danes vrtički. Razprostiral naj bi se na približno 4000 kvadratnih metrih površine. Med drugim naj bi vključeval molilnico, tri učilnice za verouk, knjižnico, mrtvašnico, skupne prostore za mlade, čajnico in družabne prostore, pa tudi prostore za osebje centra.

Kupola džamije naj bi bila visoka največ 18 metrov, minaret 27 metrov, molilnica okoli 11 metrov, ostali objekti osem metrov. Za izbiro arhitekta, ki bo objekt projektiral, pa bo izveden javni natečaj. Na oddelku za urbanizem pri Mestni občini Ljubljana so prepričani, bo objekt sicer prostorsko opazen, ne pa tudi moteč.

Kot je zagotovil načelnik omenjenega oddelka Igor Jurančič, bo obravnava spremembe prostorske ureditve območja VR 2/6 ob Cesti dveh cesarjev, kjer naj bi zrasla džamija, potekala na decembrski seji mestnega sveta. (STA)