Po zelo dolgih posvetovanjih končno imamo podnebni dogovor, imenuje se Koebenhavnski dogovor, je danes v danski prestolnici naznanil predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt. "Bodimo pošteni, to ni popoln dogovor," je ocenil in dodal, da ga je potrdila le skupina okoli 30 držav. "Ta dogovor je boljši kot nič, a je pod našimi pričakovanji," pa je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Ne bom skrival razočaranja, predvsem ne glede tega, da dogovor ni pravno zavezujoč," je dodal.

Dogovor so zasnovale ZDA, Kitajska, Indija in Južna Afrika, nato so se pogajanja končala ob 0.40, ko so ga podprle še evropske ter ključne afriške in azijske države, sledila so še dodatna posvetovanja in sedaj gre na plenarko. Izid mednarodne podnebne konference v danski prestolnici, ki se imenuje Koebenhavnski dogovor, mora namreč potrditi še vseh 194 članic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah v Koebenhavnu.

Dogovor ni sprejet soglasno, potrdila ga je skupina okoli 30 držav in sedaj gre na plenarno zasedanje, pri čemer bo nekaj držav reklo, da je nesprejemljiv, in poskušali bomo razjasniti, kaj to pomeni, da je zanje nesprejemljiv, je pojasnil Reinfeldt. Ta dogovor po Reinfeldtovih besedah ne bo rešil podnebnih problemov, je pa dogovor med glavnimi igralci, je začetek, ki ga je treba razviti naslednje leto in ima nekatere pomembne pozitivne elemente.

Dogovor ni pravno zavezujoč in ne vključuje konkretnih številk pri zavezah za zmanjšanje izpustov, tako da je mogoče reči, da je precej razvodenel ali, kot so se izrazili okoljevarstveniki, sprano zelen. Dogovor je prvi korak ali odskočna deska za sklenitev pravno zavezujočega svetovnega sporazuma o spopadanju s podnebnimi spremembami. Izpostaviti velja, da v njem ni roka, do kdaj se je treba dogovoriti o pravno zavezujočem dogovoru.

Na vprašanje, ali je bila EU vodilna v pogajanjih, torej prisotna na sestanku ZDA in Kitajske, na katerem je bil sklenjen dogovor, je Barroso poudaril, da je bila EU vseskozi vodilna v misiji boja proti podnebnim spremembam, a da ni bila vodilna v prizadevanjih za zmanjšanje ambicij. Dogovor sicer določa, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Države so pozvane, da do februarja prihodnje leto naznanijo svoje zaveze za omejitev izpustov do leta 2020, ni pa nobenih številk niti glede srednje- niti glede dolgoročnih ciljev, torej do leta 2050, in sicer zaradi Kitajske in Indije.

Po pričakovanjih bo EU prijavila svojo z zakonodajo določeno zavezo - da bo za 20 odstotkov zmanjšala izpuste do leta 2020 v primerjavi z leti 1990. EU je edina, ki je zaveze že uzakonila, je danes poudaril Barroso. Tudi glede finančne pomoči državam v razvoju v podnebnem boju v dogovoru ni nič novega. Razvite države se zavezujejo, da bodo prispevale 10 milijard dolarjev v obdobju 2010-2012, in naznanjajo cilj, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 iz različnih virov - javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.

Zaveze bogatih držav bodo podvržene temeljitemu in transparentnemu preverjanju v okviru Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Države v razvoju bodo morale posredovati nacionalna poročila o svojih zavezah v skladu z metodo, ki bo zagotovila, da je spoštovana nacionalna suverenost.

Nemška kanclerka Angela Merkel je povedala, da so bili pogovori izjemno težki in da na izid gleda z "mešanimi občutki". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je dejal, da bo nova konferenca o podnebnih spremembah čez šest mesecev v Bonnu s ciljem nadgradnje dogovora v Koebenhavnu. Britanski premier Gordon Brown je povedal, da je je to "prvi korak" na poti do pravno zavezujočega sporazuma, pri čemer je države pozval, naj to storijo hitro. Brown je še menil, da je bil podnebni vrh uspeh, ker je zbobnal skupaj države na način, ki ni bil v preteklosti še nikoli preizkušen. (STA, mh)