24. 09. 2005, :,
Diskurzor: umetnost / 172
Izbor strani (Screenfull.net/stadium, The Punishment Reaction, The Endless Forest), Napovednik (Prebučna samota), Predstavitev (Igor Štromajer piše o delu Ballettikka Internettikka).
Jaka Železnikar
Izbor tedenskega pregledovanja strani o umetnosti/kulturi
Screenfull.net/stadium (blog nepričakovanega Aba Linkolna (ZDA) in jimpunka (Francija));
The Punishment Reaction (reakcija);
The Endless Forest (antiigra?).
Napovednik
Prebučna samota
Priporočilo: Lionel Tran, Ambre in Valérie Berge: Prebučna samota. Razstava v Galeriji Kapelica, Ljubljana (Kersnikova 4), še so vključno sobote 1. oktobra. Odprto: od pon. do sob. med 11. in 17. uro.
Skupna točka projekta Prebučna samota je češki literat Bohumil Hrabal. Projekt, ki ga v sodelovanju z Galerijo Kapelica, Kinodvorom in SCCA-Ljubljana ter s podporo Francoskega inštituta Charles Nodier, Veleposlaništva Češke Republike, Revoza d.d., MOL in Ministrstva za kulturo pripravlja uredništvo revije Stripburger (Forum Ljubljana), v galeriji Kapelica predstavlja razstavo Prebučna samota francoskih avtorjev, scenarista Lionela Trana, strip avtorja Ambreta in fotografinje Valérie Berge.
V Kinodvoru je potekal pogovor na temo literatura: strip, v projektni sobi SCCALjubljana pa delavnica izdelave scenarija za strip na osnovi literarne predloge, ki jo je vodil Lionel Tran.
Jirí menzel: praznik zvončkov, film: Kinodvor, 23. september 2005 ob 18.00.
Predstavitev
Igor Štromajer piše o delu Ballettikka Internettikka:
Ballettikka Internettikka
Medmrežni balet Ballettikka Internettikka razvijamo z različnimi sodelavci že od leta 2001, v glavnem pa ga poganjava skladatelj in dirigent Brane Zorman in jaz kot medmrežni baletnik. Gre za raziskavo digitalnega baleta v gverilskih okoliščinah in za uporabo neposrednih internetnih prenosov v živo. Z MC Branetom iščeva v povezavi klasičnega baleta in digitalnih medijev prostor najmanjšega možnega gibanja, prevajava telo v računalniško kodo in raziskujeva omejene gibalne sposobnosti robotov. Ballettikke Internettikke prevzemajo gverilske taktike boja in jih premeščajo v dolgočasne kontekste, v katerih potekajo izpraznjeni procesi brez razloga. V izpraznjenih in brezrazložnih gverilskih strategijah vidim eno od uspešnih možnosti dialoga umetnosti s kapitalom in potrošniško logiko sodobne družbe. Svoboda posameznika je danes namreč prav v tem, kot pravi Emil Hrvatin, da ne trošimo, da nismo lepo oblečeni in ne pazimo na telesno težo, da ne skrivamo depresij in da namerno živimo počasi. Ballettikke imajo politično sporočilo, vendar ne vsebujejo rušilnega momenta, ker jih ne poganjajo ne ideologija, ne religija, ne mitologija, temveč zgolj izpraznjene emocije.
Ljubljana, 2001
Prvi medmrežni balet se je dogodil 28. marca 2001. V ljubljanski galeriji Kapelica sem plesal HTML koreografijo, MC Brane pa je manipuliral z MIDI orkestrom. Želela sva namreč lepoto HTML kode prevesti v baletnikovo telo in ga z 20-sekundnimi zamiki spletne kamere prenašati na internet. Ker se je posnetek osvežil le vsakih dvajset sekund, sem imel kot plesalec vmes vedno dovolj časa, da spijem požirek, potegnem dim in se pripravim na naslednjo baletno pozo. Prenos je bil uspešen, organizirana so bila tudi skupinska spremljanja baleta v različnih galerijah po Evropi.
Moskva 2002
Po ljubljanski Ballettikki sva se odločila naslednjo realizirati v Moskvi, na najslavnejšem baletnem odru na svetu - v moskovskem Bolšoj teatru. Skoraj vse leto sva poskušala priti v stik z upravo Bolšoj baleta, a neuspešno. Aktivirala sta tudi najine moskovske sodelavce in prijatelje, predvsem Alekseja Šulgina in Olio Lialino. Slednja je prišla najdlje. Z njeno pomočjo smo našli Petra Pospelova, člana umetniškega sveta Bolšoj teatra, velikega ljubitelja klasičnega baleta in medmrežne umetnosti. A kljub njegovi dobri volji je bila ideja preveč nenavadna, da bi jo direkcija Bolšoj teatra sprejela, čeprav je prva ljubljanska baletika junija 2001 dobila prvo nagrado na XXIII. moskovskem mednarodnem filmskem festivalu, v sekciji Media Forum CyberMovie - Internet art projects associated with new forms of screen shows on the web' (v žiriji so bili K. R. Huffman - ZDA, E. Kluitenberg - Nizozemska, R. Smite in R. Smits - Latvija, A. Velikanov in R. Leibov - Rusija) in kljub temu, da je takrat novoizvoljeni umetniški direktor Bolšoja izavljal, da je potrebno v hišo pripeljati modernejše vsebine in načine produkcije. Ko so propadle vse možnosti za legalno izvedbo Ballettikke v Bolšoju, sva se odločila, da greva tja kljub temu, bolje rečeno: prav zato! Imela sva do potankosti izdelane načrte vstopa v stavbo Bolšoja, opcije A, B in C ter najinega tajnega sodelavca s tajnim imenom Viktor. Ob 19:49 sva vstopila v klet Bolšoja skozi majhno okno v levem krilu stavbe, vzpostavila mobilno internetno povezavo s pomočjo ruskega mobilnega operaterja MTS/RUS Mobile Telesystems, odplesala in odigrala medmrežni balet ter ob 20:17 zapustila stavbo. MC Brane je dirigiral MP3 orkestru na svojemu prenosnemu računalniku, sam pa sem pleasal gverilski medmrežni balet.
Bergen 2003
Nato so začeli roboti počasi nadomeščati moj nepopolni baletni korak. Predvsem pa so naju z Branetom začeli zanimati roboti kot igrače, ki v določenih okoliščinah prevzemajo vlogo baletnih gverilcev. Igrače so namreč v glavnem narejene za to, da nam nudijo varnost in ugodje, zato je situacija, ko se prelevijo v gverilce, naravnost fantastična. Proti hegemoniji kapitala se lahko boriš namreč samo tako, da njegove proizvode, recimo igrače, uporabljaš subverzivno. Danes je to najbolj možno subverzivno dejanje, saj sprememb ne moremo več dosegati z leninističnimi revolucijami ali križarskimi pohodi. Veliko bolj učinkovita je subverzivnost znotraj sistema, ko sistem uporabiš proti njemu samemu. Šele potem lahko razmerja moči obračaš in vzpostavljaš nove pomene. Tako sva novembra 2003 izvedla prvo nizkotehnološko robotsko Ballettikko (M-III Robot Net Ballet) s pomočjo internetne povezave med Ljubljano in BIT Teaterom v Bergnu na Norveškem.
RealVideo, 2003
V RealVideo verziji smo na pobudo Davideja Grassija združili oba moskovska performativa: najino baletno invazijo na Bolšoj teater in čečensko teroristično akcijo v moskovskem gledališču Dubrovka, ki se je zgodila tragičnega oktobra 2002. Moskva kot vozlišče avantgard in politične simbolike povezuje obe izvedeni akciji: (samo)morilsko teroristično dejanje je obredna manifestacija intimnega žrtvovanja lastnega telesa in teles drugih, prav tako kot je balet strateško žrtvovanje telesa plesalca, da bi se zlilo v popolno delujoč stroj. 'Terorizem je gledališče', pravi B. Jenkins. Ballettikka RealVideo Internettikka je prispevek k nerazumevanju sodobnega postmodernega terorizma, demokratičnega strahu pred fanatično predanostjo, kritika sistema in pozivov k lepoti smrti. 'Sem smo prišli, da bi umrli', je zaklical Barayev, vodja čečenskih teroristov, ko so prekinili moskovsko predstavo muzikala Nord-Ost. 'Sem sva prišla, da bi plesala', sem šepnil Branetu, ko sva vzpostavila internetno povezavo iz kleti Bolšoj teatra in se je začel brezžični balet, sedem mesecev pred Barayevijevim umiranjem.
Ljubljanska obvoznica, 2003
Oktobra 2004 sva z Branetom sodelovala v raziskovalnem umetniškem projektu Laure Cantarella, Dejana Habichta, Blaža Križnika in Tanje Lažetić 'Avtokino Barje', ki se je dogajal na počivališču Barje ob ljubljanski obvoznici. V živo sva izvajala brezžični daljinsko vodeni medmrežni robotski balet.
Milano, 2004
13. novembra 2004 sva izvedla medmrežno baletno invazijo na Teatro alla Scala v Milanu. S pomočjo dveh daljinsko vodenih robotov, na katerih sta bili pritrjeni dve brezčicni kameri z mikrofonoma, sva vstopila v kuhinjo Teatro alla Scala. Robota in kameri sva nadzorovala in upravljala brezžicno, iz kombija, parkiranega na severozahodni strani Piazza della Scala. Slika in zvok iz kuhinje Teatro alla Scala sta se preko GPRS signala italijanskega operaterja TIM - Telecom Italia Mobile neposredno prenašala na internet. Prenos iz Scale se je pričel ob 20:00 in je trajal natančno 25 minut. Milanska Ballettikka se je osredotočala na specifični prostor v Scali - kuhinjo, kjer pripravljajo hrano za umetnike. Interna kuhinja Scale je namreč vzor laboratorijske čistoče in biološke neoporečnosti, hkrati pa specializirana za zdravo hrano (bio-food), ki je edina primerna za naporno fizično in umetniško delo zaposlenih. Velik del kuhinjskih procesov v interni kuhinji Scale je avtomatiziran in dosega vrhunske mednarodne standarde na področju tehnologije, čistoče in procesa priprave specifične hrane za specifične uporabnike, predvsem člane baletnega in opernega ansambla. Strojna oprema akcije je poleg daljinsko vodenih robotov in brezžičnih kamer vključevala tri prenosne računalnike, MP3 avdio sisteme, dva Mini DV snemalnika in dva mobilna telefona. Scala je bila v času najinega medmrežnega baleta zaradi restavratorskih del zaprta, zato je baletni ansambel Scalle tisti večer na velikem odru Teatro degli Arcimboldi izvajal Labodje jezero Petra Iliča Čajkovskega v koreografiji Vladimira Bourmeisterja. Plesati ilegalni brezžični robobalet v kuhinji Teatro alla Scala je predstavljalo velik konceptualni izziv, ki se ga je celotna ekipa Virtualne baze Intima, skupaj z milansko terensko špijonko Giullio Ferrari, lotila z vso resnostjo in z upoštevanjem vseh varnostnih dejavnikov, pri čemer so ji bile v veliko pomoč tudi izkušnje iz moskovskega Bolšoj teatra.
Beograd, 2005
Čez slab mesec, 13, oktobra letos pripravljava z Branetom izvedbo nove umetniške gverilske baletne invazije v Beogradu, tokrat pisarniške, z naslovom BEO Guerrиllиkka. S pomočjo lokalnih sodelavcev, daljinsko vodenih mini robotov in brezžične avdio in video tehnologije, bova vstopila v pisarno [lokacije X] in izvedla pisarniški gverilski medmrežni balet. Slika in zvok iz pisarne [lokacije X] se bosta preko GPRS signala lokalnega srbskega GSM operaterja Mobtel neposredno prenašala na internet. Neposredni prenos medmrežnega pisarniškega baletnega gverilskega performansa iz pisarne [lokacije X] se bo pričel ob 21:00 in bo trajal 20 minut (dovoljena časovna toleranca: +/-4 minute). Najina tokratna medmrežna baletna akcija se osredotoča na pisarno umetniškega direktorja [gledališča X], kjer se sprejemajo ključne odločitve za umetniško vodenje institucije. Lokacijo [X] bova zaradi varnostnih razlogov razkrila na internetu deset minut pred začetkom prenosa baleta. Organiziran skupinski ogled neposrednega prenosa gverilskega pisarniškega baleta v živo po potekal v galeriji O3ONE (Andrićev venac 12, Beogradu).
Pri vseh dosedanjih Ballettikkah sva uporabljala brezplačne in javno dostopne medmrežne programske protokole: program Webcam32 (verzija 6.0) za manipulacijo in prenos video slike v živo, medmrežni vmesnik SHOUTcast (verzija 1.8.3/win32) pa za prenos zvoka.
Naslednje Ballettikke Internettikke pripravljamo v Rotterdamu (Aerodrommikka, 2006), Dortmundu (Industriallikka, 2007) in Münchnu (SubAquattikka, 2008).
http://www.intima.org/bi/
http://www.intima.org
Diskurzor: umetnost prejšnjič.
(Izbor strani (File Extinguisher, Quagmire), Napovednik (Svet umetnosti, šola za sodobno umetnost, letnik 2005/2006 - razpisa za prijave, Teritoriji, identitete, mreže. Slovenska umetnost 1995 - 2005), Predstavitev (Teo Spiller & Tadej Komavec: X-lam).)
Rubriko finančno podpira Ministrstvo za kulturo RS.
Screenfull.net/stadium (blog nepričakovanega Aba Linkolna (ZDA) in jimpunka (Francija));
The Punishment Reaction (reakcija);
The Endless Forest (antiigra?).
Napovednik
Prebučna samota
Priporočilo: Lionel Tran, Ambre in Valérie Berge: Prebučna samota. Razstava v Galeriji Kapelica, Ljubljana (Kersnikova 4), še so vključno sobote 1. oktobra. Odprto: od pon. do sob. med 11. in 17. uro.
Skupna točka projekta Prebučna samota je češki literat Bohumil Hrabal. Projekt, ki ga v sodelovanju z Galerijo Kapelica, Kinodvorom in SCCA-Ljubljana ter s podporo Francoskega inštituta Charles Nodier, Veleposlaništva Češke Republike, Revoza d.d., MOL in Ministrstva za kulturo pripravlja uredništvo revije Stripburger (Forum Ljubljana), v galeriji Kapelica predstavlja razstavo Prebučna samota francoskih avtorjev, scenarista Lionela Trana, strip avtorja Ambreta in fotografinje Valérie Berge.
V Kinodvoru je potekal pogovor na temo literatura: strip, v projektni sobi SCCALjubljana pa delavnica izdelave scenarija za strip na osnovi literarne predloge, ki jo je vodil Lionel Tran.
Jirí menzel: praznik zvončkov, film: Kinodvor, 23. september 2005 ob 18.00.
Predstavitev
Igor Štromajer piše o delu Ballettikka Internettikka:
Ballettikka Internettikka
Medmrežni balet Ballettikka Internettikka razvijamo z različnimi sodelavci že od leta 2001, v glavnem pa ga poganjava skladatelj in dirigent Brane Zorman in jaz kot medmrežni baletnik. Gre za raziskavo digitalnega baleta v gverilskih okoliščinah in za uporabo neposrednih internetnih prenosov v živo. Z MC Branetom iščeva v povezavi klasičnega baleta in digitalnih medijev prostor najmanjšega možnega gibanja, prevajava telo v računalniško kodo in raziskujeva omejene gibalne sposobnosti robotov. Ballettikke Internettikke prevzemajo gverilske taktike boja in jih premeščajo v dolgočasne kontekste, v katerih potekajo izpraznjeni procesi brez razloga. V izpraznjenih in brezrazložnih gverilskih strategijah vidim eno od uspešnih možnosti dialoga umetnosti s kapitalom in potrošniško logiko sodobne družbe. Svoboda posameznika je danes namreč prav v tem, kot pravi Emil Hrvatin, da ne trošimo, da nismo lepo oblečeni in ne pazimo na telesno težo, da ne skrivamo depresij in da namerno živimo počasi. Ballettikke imajo politično sporočilo, vendar ne vsebujejo rušilnega momenta, ker jih ne poganjajo ne ideologija, ne religija, ne mitologija, temveč zgolj izpraznjene emocije.
Ljubljana, 2001
Prvi medmrežni balet se je dogodil 28. marca 2001. V ljubljanski galeriji Kapelica sem plesal HTML koreografijo, MC Brane pa je manipuliral z MIDI orkestrom. Želela sva namreč lepoto HTML kode prevesti v baletnikovo telo in ga z 20-sekundnimi zamiki spletne kamere prenašati na internet. Ker se je posnetek osvežil le vsakih dvajset sekund, sem imel kot plesalec vmes vedno dovolj časa, da spijem požirek, potegnem dim in se pripravim na naslednjo baletno pozo. Prenos je bil uspešen, organizirana so bila tudi skupinska spremljanja baleta v različnih galerijah po Evropi.
Moskva 2002
Po ljubljanski Ballettikki sva se odločila naslednjo realizirati v Moskvi, na najslavnejšem baletnem odru na svetu - v moskovskem Bolšoj teatru. Skoraj vse leto sva poskušala priti v stik z upravo Bolšoj baleta, a neuspešno. Aktivirala sta tudi najine moskovske sodelavce in prijatelje, predvsem Alekseja Šulgina in Olio Lialino. Slednja je prišla najdlje. Z njeno pomočjo smo našli Petra Pospelova, člana umetniškega sveta Bolšoj teatra, velikega ljubitelja klasičnega baleta in medmrežne umetnosti. A kljub njegovi dobri volji je bila ideja preveč nenavadna, da bi jo direkcija Bolšoj teatra sprejela, čeprav je prva ljubljanska baletika junija 2001 dobila prvo nagrado na XXIII. moskovskem mednarodnem filmskem festivalu, v sekciji Media Forum CyberMovie - Internet art projects associated with new forms of screen shows on the web' (v žiriji so bili K. R. Huffman - ZDA, E. Kluitenberg - Nizozemska, R. Smite in R. Smits - Latvija, A. Velikanov in R. Leibov - Rusija) in kljub temu, da je takrat novoizvoljeni umetniški direktor Bolšoja izavljal, da je potrebno v hišo pripeljati modernejše vsebine in načine produkcije. Ko so propadle vse možnosti za legalno izvedbo Ballettikke v Bolšoju, sva se odločila, da greva tja kljub temu, bolje rečeno: prav zato! Imela sva do potankosti izdelane načrte vstopa v stavbo Bolšoja, opcije A, B in C ter najinega tajnega sodelavca s tajnim imenom Viktor. Ob 19:49 sva vstopila v klet Bolšoja skozi majhno okno v levem krilu stavbe, vzpostavila mobilno internetno povezavo s pomočjo ruskega mobilnega operaterja MTS/RUS Mobile Telesystems, odplesala in odigrala medmrežni balet ter ob 20:17 zapustila stavbo. MC Brane je dirigiral MP3 orkestru na svojemu prenosnemu računalniku, sam pa sem pleasal gverilski medmrežni balet.
Bergen 2003
Nato so začeli roboti počasi nadomeščati moj nepopolni baletni korak. Predvsem pa so naju z Branetom začeli zanimati roboti kot igrače, ki v določenih okoliščinah prevzemajo vlogo baletnih gverilcev. Igrače so namreč v glavnem narejene za to, da nam nudijo varnost in ugodje, zato je situacija, ko se prelevijo v gverilce, naravnost fantastična. Proti hegemoniji kapitala se lahko boriš namreč samo tako, da njegove proizvode, recimo igrače, uporabljaš subverzivno. Danes je to najbolj možno subverzivno dejanje, saj sprememb ne moremo več dosegati z leninističnimi revolucijami ali križarskimi pohodi. Veliko bolj učinkovita je subverzivnost znotraj sistema, ko sistem uporabiš proti njemu samemu. Šele potem lahko razmerja moči obračaš in vzpostavljaš nove pomene. Tako sva novembra 2003 izvedla prvo nizkotehnološko robotsko Ballettikko (M-III Robot Net Ballet) s pomočjo internetne povezave med Ljubljano in BIT Teaterom v Bergnu na Norveškem.
RealVideo, 2003
V RealVideo verziji smo na pobudo Davideja Grassija združili oba moskovska performativa: najino baletno invazijo na Bolšoj teater in čečensko teroristično akcijo v moskovskem gledališču Dubrovka, ki se je zgodila tragičnega oktobra 2002. Moskva kot vozlišče avantgard in politične simbolike povezuje obe izvedeni akciji: (samo)morilsko teroristično dejanje je obredna manifestacija intimnega žrtvovanja lastnega telesa in teles drugih, prav tako kot je balet strateško žrtvovanje telesa plesalca, da bi se zlilo v popolno delujoč stroj. 'Terorizem je gledališče', pravi B. Jenkins. Ballettikka RealVideo Internettikka je prispevek k nerazumevanju sodobnega postmodernega terorizma, demokratičnega strahu pred fanatično predanostjo, kritika sistema in pozivov k lepoti smrti. 'Sem smo prišli, da bi umrli', je zaklical Barayev, vodja čečenskih teroristov, ko so prekinili moskovsko predstavo muzikala Nord-Ost. 'Sem sva prišla, da bi plesala', sem šepnil Branetu, ko sva vzpostavila internetno povezavo iz kleti Bolšoj teatra in se je začel brezžični balet, sedem mesecev pred Barayevijevim umiranjem.
Ljubljanska obvoznica, 2003
Oktobra 2004 sva z Branetom sodelovala v raziskovalnem umetniškem projektu Laure Cantarella, Dejana Habichta, Blaža Križnika in Tanje Lažetić 'Avtokino Barje', ki se je dogajal na počivališču Barje ob ljubljanski obvoznici. V živo sva izvajala brezžični daljinsko vodeni medmrežni robotski balet.
Milano, 2004
13. novembra 2004 sva izvedla medmrežno baletno invazijo na Teatro alla Scala v Milanu. S pomočjo dveh daljinsko vodenih robotov, na katerih sta bili pritrjeni dve brezčicni kameri z mikrofonoma, sva vstopila v kuhinjo Teatro alla Scala. Robota in kameri sva nadzorovala in upravljala brezžicno, iz kombija, parkiranega na severozahodni strani Piazza della Scala. Slika in zvok iz kuhinje Teatro alla Scala sta se preko GPRS signala italijanskega operaterja TIM - Telecom Italia Mobile neposredno prenašala na internet. Prenos iz Scale se je pričel ob 20:00 in je trajal natančno 25 minut. Milanska Ballettikka se je osredotočala na specifični prostor v Scali - kuhinjo, kjer pripravljajo hrano za umetnike. Interna kuhinja Scale je namreč vzor laboratorijske čistoče in biološke neoporečnosti, hkrati pa specializirana za zdravo hrano (bio-food), ki je edina primerna za naporno fizično in umetniško delo zaposlenih. Velik del kuhinjskih procesov v interni kuhinji Scale je avtomatiziran in dosega vrhunske mednarodne standarde na področju tehnologije, čistoče in procesa priprave specifične hrane za specifične uporabnike, predvsem člane baletnega in opernega ansambla. Strojna oprema akcije je poleg daljinsko vodenih robotov in brezžičnih kamer vključevala tri prenosne računalnike, MP3 avdio sisteme, dva Mini DV snemalnika in dva mobilna telefona. Scala je bila v času najinega medmrežnega baleta zaradi restavratorskih del zaprta, zato je baletni ansambel Scalle tisti večer na velikem odru Teatro degli Arcimboldi izvajal Labodje jezero Petra Iliča Čajkovskega v koreografiji Vladimira Bourmeisterja. Plesati ilegalni brezžični robobalet v kuhinji Teatro alla Scala je predstavljalo velik konceptualni izziv, ki se ga je celotna ekipa Virtualne baze Intima, skupaj z milansko terensko špijonko Giullio Ferrari, lotila z vso resnostjo in z upoštevanjem vseh varnostnih dejavnikov, pri čemer so ji bile v veliko pomoč tudi izkušnje iz moskovskega Bolšoj teatra.
Beograd, 2005
Čez slab mesec, 13, oktobra letos pripravljava z Branetom izvedbo nove umetniške gverilske baletne invazije v Beogradu, tokrat pisarniške, z naslovom BEO Guerrиllиkka. S pomočjo lokalnih sodelavcev, daljinsko vodenih mini robotov in brezžične avdio in video tehnologije, bova vstopila v pisarno [lokacije X] in izvedla pisarniški gverilski medmrežni balet. Slika in zvok iz pisarne [lokacije X] se bosta preko GPRS signala lokalnega srbskega GSM operaterja Mobtel neposredno prenašala na internet. Neposredni prenos medmrežnega pisarniškega baletnega gverilskega performansa iz pisarne [lokacije X] se bo pričel ob 21:00 in bo trajal 20 minut (dovoljena časovna toleranca: +/-4 minute). Najina tokratna medmrežna baletna akcija se osredotoča na pisarno umetniškega direktorja [gledališča X], kjer se sprejemajo ključne odločitve za umetniško vodenje institucije. Lokacijo [X] bova zaradi varnostnih razlogov razkrila na internetu deset minut pred začetkom prenosa baleta. Organiziran skupinski ogled neposrednega prenosa gverilskega pisarniškega baleta v živo po potekal v galeriji O3ONE (Andrićev venac 12, Beogradu).
Pri vseh dosedanjih Ballettikkah sva uporabljala brezplačne in javno dostopne medmrežne programske protokole: program Webcam32 (verzija 6.0) za manipulacijo in prenos video slike v živo, medmrežni vmesnik SHOUTcast (verzija 1.8.3/win32) pa za prenos zvoka.
Naslednje Ballettikke Internettikke pripravljamo v Rotterdamu (Aerodrommikka, 2006), Dortmundu (Industriallikka, 2007) in Münchnu (SubAquattikka, 2008).
http://www.intima.org/bi/
http://www.intima.org
Diskurzor: umetnost prejšnjič.
(Izbor strani (File Extinguisher, Quagmire), Napovednik (Svet umetnosti, šola za sodobno umetnost, letnik 2005/2006 - razpisa za prijave, Teritoriji, identitete, mreže. Slovenska umetnost 1995 - 2005), Predstavitev (Teo Spiller & Tadej Komavec: X-lam).)
Rubriko finančno podpira Ministrstvo za kulturo RS.
Vse pravice pridržane
Naredi zaznamek na: