Številne države, med njimi Srbija in Japonska so namreč v zadnjih dneh uradno prekinile pogodbe o dobavi cepiva zoper svinjsko gripo z Novartisom. Srbija je na primer plačala vseh 857.500 doz, zaradi slabega odziva ljudi na cepljenje pa so jih uporabili samo 160 000. Francosko zdravstveno ministrstvo pa je sporočilo, da namerava preklicati naročilo 50 milijonov odmerkov cepiva. Preveč so ga različne države kupile predvsem zato, ker je sprva veljalo, da bosta za cepljenje potrebna dva odmerka, a se je izkazalo, da eden zadostuje. Pa tudi odziv prebivalcev je bil daleč pod pričakovanim. Švica je za svojih 7,7 milijona prebivalcev naročila 13 milijonov doz cepiva zoper “svinjsko” gripo H1N1. Cepila pa se je samo petina prebivalcev.

Preslišana opozorila

Tudi Slovenija je naročila preveč cepiva. Z podjetjem GSK je sklenila pogodbo o dobavi skupno 800.000 doz cepiva, kolikor naj bi ga v več pošiljkah prejeli do spomladi letos. Lani je skupno prejela 178.000 doz cepiva, do 10. januarja pa se je cepilo skupno 103.500 ljudi, zanimanje ljudi za cepljenje pa je upadlo. Minister za zdravje Borut Miklavčič se je zato minuli teden z dobaviteljem dogovoril za zmanjšanje števila dobavljenih doz cepiva za 30 odstotkov oz. 240.000 doz. Nova gripa je sicer po podatkih WHO doslej zahtevala več kot 14.000 smrtnih žrtev.

Daniel Vasella, predsednik uprave Novartisa, enega od večjih proizvajalcev cepiva pa je medtem na novinarski konferenci ob razglasitvi novih dobičkov podjetja kljub temu opozarjal države, da naj ne odstopajo od pogodbenih naročil. “Iste države, ki so na industrijo izvajele precejšenj pritisk zato, da bi jim predali cepivo zelo hitro, so bile iste države, ki so nato prav tako hitro zatrdile, da ne potrebujejo tistih količin cepiva, ki so ga naročile. Če želite odgovorno industrijo cepiv, morate biti dosledni, kajti naslednjič, ko bo nastopila pandemija – in prišlo bo do nove – bodo države, ki so bile zanesljiv partner imele prednost,” je dejal Daniel Vasella in dodal da nekaj, kar “obvezuje samo mene in ne vas, ni pogodba”. Vasella je istočasno napovedal, da odstopa z mesta predsednika uprave Novartisa ter svoje mesto prepušča Joeu Jimenezu.

Istočasno se na račun Svetovne zdravsvene organizacije (WHO) še zmeraj vrstijo kritike zaradi prehitrega razglašanja pandemije. Kajti lansko poletje, ko je bilo že jasno, da svinska gripa ne bo izredno nevarna, je Svetovna zdravstvena organizacija še zmeraj opozarjala javnost. WHO je trdila, da bi novi virus “lahko ubil milijone”, čeprav so številni strokovnjaki, predvsem v ZDA opozarjali, da virus ni hujši od navadne gripe. WHO naj bi po ocenah nekaterih neodvisnih strokovnjakov napačno ocenila obseg pandemije samo zaradi enega razloga – denarja. Tudi zato, da bi podjetja, kot so GlaxoSmithKline, Novartis, Baxter in Sanofi-Aventis s prodajo cepiva lahko zaslužile milijone dolarjev. V Novartisu so pravkar priznali, da jim je prodaja cepiva v časih krize res zelo pomagala. Dobiček podjetja se je povečal za osem odstotkov glede na leto 2009, v zadnjem četrtletju pa so ga povečali kar za 54 odstotkov. V denarju to pomeni 1,51 milijarde dolarjev. Podjetje je povečalo prodajo za kar 28 odstotkov – predvsem zaradi prodaje cepiva proti “svinjski gripi”.

Miljonske globe za Novartis

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem pred Svetom Evrope v Strasbourgu zavrnila očitke, da je pandemijo nove gripe razglasila na pritisk farmacevtske industrije. Posebni svetovalec WHO za epidemije gripe Keiji Fukuda je poudaril, da proizvajalci cepiv niso nezakonito vplivali na organizacijo. Kot je še zatrdil pred komisijo za zdravje Sveta Evrope (SE), gre za pandemijo, ki je formalno ugotovljena in ki še ni končana, virus nove gripe AH1N1 pa je prisoten povsod po svetu. "Odbor strokovnjakov iz osmih držav, ki so najbolj izpostavljene novi gripi, je junija soglasno ocenil, da so izpolnjeni vsi kriteriji za razglasitev pandemije," je dodal Fukuda. V nasprotju z njim pa je nemški epidemiolog Wolfgang Wodarg v nastopu pred Svetom Evrope ponovil v zadnjem času zelo pogoste očitke, da je WHO popustila pritisku farmacevtskih podjetij in napihnila grožnjo, ki jo predstavlja nova gripa. Proizvajalce zdravil je obtožil, da so za cepivo proti novi gripi uporabili sestavine s slabo poznanimi stranskimi učinki, ki bi lahko ogrožale zdravje tistih, ki so se cepili.

Več težav kot z evroposlanci imajo v Novartisu z ameriškimi preiskovalci, ki preiskujejo kršitve številnih farmacevtskih podjetij pri prodaji drugih zdravil. Raziskovalci so ugotovili, da je na primer pri prodaji zdravila Trileptal podjetje kršilo ameriško zakonodajo. Toda vse kaže, da velika farmacevtska podjetja nič ne more ustaviti ter da so različne “globe” že zaobjete v njihov stroškovnik, ki so pripravljene plačati. Novartis je tako na primer že pristal, da ga pred sodiščem razglasijo za krivega, če v zameno lahko plača “le” 185 milijonov dolarjev kazni. Novartis pa se medtem “še zmeraj pogaja z zasebnimi tožniki v zezi z Trileptalom” in je v ta namen že zbral 397 milijonov dolarjev za morebitne odškodnine.