ZDA nameravajo Tajvanu prodati različno orožje, med njim 114 raket vrste patriot, 60 helikopterjev blackhawk, dve ladji za iskanje in odstranjevanje min ter različno komunikacijsko opremo. Prodaja vojaških letal F-16 ni bila potrjena, vendar ZDA ne izključujejo možnosti, da bi se to zgodilo v prihodnje.

ZDA Tajvana sicer ne priznavajo kot države, vendar imajo s Tajvanom dolgoletne prijateljske vezi. Po prepričanju State Departmenta bo prodaja prispevala “stabilnost” v regiji, pri tem pa se ameriško zunanje ministrstvo sklicuje tudi na kongresni zakon iz leta 1979, po katerem ZDA morajo pamagati Tajvanu pri izgradnji lastne obrambe.

Ogorčenje Kitajske

Kitajska smatra Tajvan za del svojega ozemlja in si prizadeva za povrnitev suverenosti nad otokom. Tudi zato se je Kitajska že ostro odzvala in posvarila, da bo ta poteza še poslabšala že tako napete odnose med Pekingom in Washingtonom.

Tiskovni predstavnik Pentagona Geoff Morrell je pred najavo prodaje povedal, da so odnosi s Kitajsko preveč pomembni, da bi šli skozi podobne izbruhe kot zadnja leta, ko je vsaka majhna ovira na cesti povzročila prekinitev komunikacij in opustitev dialoga. Obamov svetovalec za nacionalno varnost James Jones pa je ocenil, da odločitev ZDA ne bi smela predstavljati presenečenja za "kitajske prijatelje".

New York Times je poročal, da je tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu Wang Baoding prodajo orožja opredelil kot “grožnjo nacionalni varnosti Kitajske”. Baoding je zatrdil, da to škoduje mirnim prizadevanjem za vrnitve otoške države pod okrilje Kitajske in prenesel sporočilo namestnika zunanjega ministra Kitajske He Yafeija, ki je zaradi prodaje orožja Tajvanu izrazil ogorčenje.

Kitajska se je medtem že odzvala in je odpovedala načrtovano nedeljsko srečanje med predstavniki kitajske in ameriške vojske. Kot so sporočili, so se za ta ukrep odločili zaradi "slabega učinka" načrtovane prodaje orožja na vojaške odnose med ZDA in Kitajsko. Kitajska je prav tako že uvedla nekatere druge sankcije proti podjetjem, ki prodajajo vojaško opremo.

Prodaja ameriškega orožja Tajvanu pa bo imela tudi nekatere druge posledice. Po ocenah ameriških analitikov, reakcija Kitajske pomeni hud udarec predvsem za poskuse pridobitve kitajske podpore pri sankcijah proti Iranu zaradi njihovega jedrskega programa. Ob napovedi povračilnih ukrepov je predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Huang Xueping dejal, da bo ameriški načrt “zagotovo resno poslabšal odnose med državama”.

Žrtev : sankcije proti Iranu

V tem trenutku še ni napovedi, da bi Peking lahko pričel uporabljati svoje velike zaloge dolarjev za spodkopavanje ameriškega gospodarstva, saj bi to ogrozilo tudi kitajsko gospodarstvo. Vendar pa bo prodaja zagotovo povzročila zamrznitev pogovorov o varnostnih vprašanjih na ministrski ravni. Zaostritev odnosov je že drugi večji konflikt med obema supersilama. V začetku meseca je prišlo do ostrih obtožb z obeh strani zaradi vprašanja svobode interneta, predvsem zaradi kitajske cenzure določenih vsebin za uporabnike, ki do interneta dostopajo s Kitajske. Spor se je končal z odločitvijo Googla, da se umakne iz Kitajske, saj naj bi bil žrtev računalniških napadov s Kitajske. K otoplitvi odnosov prav tako ni pomagala odlčitev ameriškega predsednika, da se sreča s tibetanskim voditeljem dalajlamo.

Kitajska bi po ocenah zahodnih analitikov zato lahko v bližnji prihodnosti s svojim vetom preprečila sprejetje naslednjega kroga sankcij proti Iranu, s katerimi želijo ZDA Iran prizadeti predvsem pri preskrbi z bencinom. To bi za ZDA lahko bil resen udarec, saj so iz ameriške perspektive sankcije videti kot ukrep, s katerim je mogoče “kupiti” še nekaj časa pri diplomatski rešitvi spora in odložiti odločitev o morebitnem vojaškem posredovanju proti Iranu. Z ameriško podporo pri napadu na Iran si najbolj prizadeva prav Izrael. Obljuba o novem krogu sankcij je bila do sedaj ena od “zavor”, ki je umirjala zaostrovanje odnosov med Izraelom in Iranom. Kitajska pa bi lahko okrepila vojaško sodelovanje z nekaterimi državami, ki vodijo politiko nasprotovanja globalnim interesom ZDA, prav tkao pa bi lahko upočasnila tudi dialog glede človekovih pravic. Istočasno bi lahko upočasnila pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu s Tajvanom, ki ga v Tajvanu ocenjujejo za zelo pomembnega, saj bi lahko bistveno pomagal pri odpravi posledic ekonomske krize.