• Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Uvodnik / Zadnje dejanje afere Litijska

    Ljubljanski župan Zoran Janković je v zadnji oddaji Marcel, ne da bi ga voditelj Marcel Štefančič, jr., vprašal, navedel dva principa, ki naj bi ga opredeljevala kot levičarja, za kar da se ponosno deklarira: »Eden je odnos do sodelavcev, še iz časa Mercatorja, in drug je odnos do druge svetovne vojne.« Ne pravimo, da je kaj narobe z njima. Skrb za zaposlene je vrlina dobrih menedžerjev (pri čemer se ne opredeljujemo, ali je bil Janković res skrben do zaposlenih v Mercatorju ali zaposlenih v mestni upravi). Tudi spoštovanje partizanstva in narodnoosvobodilnega boja je brez dvoma vrlina in pomembna samoopredelitev, ki definira odnos do zgodovine in zgodovinskih odločitev. V Sloveniji imamo namreč še vedno velik del politike, ki ima pozitiven odnos do kolaboracije, tudi RKC do danes ni zmogla obsoditi lastnega sodelovanja in organiziranja podrejenih enot za nemške in italijanske okupatorje ter prisege Hitlerju. Janković hoče s tem tudi povedati, da ima pozitiven odnos do socialistične preteklosti in nekdanje skupne države.

  • Jure Trampuš

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Kaj pa mir?

    Charles Michel, predsednik evropskega sveta, je 19. marca objavil daljše besedilo o vojni v Ukrajini. Njegove besede ne puščajo nobenih dvomov. »Dve leti po začetku vojne je jasno, da se Rusija v Ukrajini ne bo ustavila, kot se pred desetimi leti ni ustavila na Krimskem polotoku. Nadaljuje taktiko destabilizacije – v Moldaviji, Gruziji, na južnem Kavkazu, zahodnem Balkanu in še dlje na afriški celini,« je zapisal. Po njegovem mnenju Rusija »pomeni resno vojaško grožnjo evropski celini in svetovni varnosti. Če se EU ne bo pravilno odzvala in ne bo dovolj podprla Ukrajine, da bi ustavila Rusijo, bomo na vrsti mi. Zato moramo biti obrambno pripravljeni in preiti v ’vojno gospodarstvo’. Čas je, da prevzamemo odgovornost za lastno varnost. Ne moremo se več zanašati na druge ali biti na milost in nemilost prepuščeni volilnim ciklom v ZDA ali drugje.« Charles Michel je torej prepričan, da so Evropejci preveč ravnodušni, da se požvižgajo na varnost in da za vojsko namenjajo premalo denarja. Omenimo zgolj za primer – Rusija menda na leto proizvede približno tri milijone kosov topniškega streliva, ZDA in Evropa naj bi bile skupaj sposobne izdelati zgolj 1,3 milijona kosov tega streliva na leto.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    »Oče je bil vratar, mati pa snažilka. Rasel sem s temeljnimi dilemami socialdemokracije.«

    Trinajstega aprila bodo v Ljubljani na kongresu stranke SD delegati volili novo vodstvo. Za naslednika Tanje Fajon na čelu SD se potegujejo trije kandidati, in sicer vodja poslancev Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin. Prednik in Beočanin večjih sprememb pri vodenju stranke in kadrovskih premikih ne napovedujeta, večje spremembe pa bi v SD prinesel Milan Brglez, ki je hkrati tudi javnosti najbolj poznan. Na zadnjih volitvah za predsednika republike je Brglez v prvem krogu na tretjem mestu prejel 15 odstotkov glasov.

  • Peter Petrovčič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Transspolnost? Tri leta zapora!

    Pred slabimi tremi leti, junija 2021, je madžarski parlament na predlog Fidesza Viktorja Orbána uzakonil prepoved »predstavljanja in promocije spolne identitete, drugačne od spola pri rojstvu, ter spremembe spola in homoseksualnosti osebam, mlajšim od 18 let«. S tem se je zares razplamtel spor med Orbánovim režimom in evropsko komisijo, ki je neuspešno zahtevala, naj te in druge posege v pravice gejev, lezbijk in transspolnih oseb odpravi, in potem pred sodiščem EU zoper državo vložila tožbo, ki se ji je pred časom pridružila tudi Slovenija. Zakaj govorimo o tem?

  • Monika Weiss

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    »Tematsko druženje« v Sveti Trojici

    Sredi februarja, natančneje 14., se je v Slovenskih goricah zbrala skupina državnih svetnikov; po naših informacijah jih je bilo 23. O srečanju, na katerem sta bila tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in generalna sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs, ni nobenega formalnega zaznamka – ni ga na koledarju dejavnosti državnega sveta, o njem ni nobenih poročil ali novic, fotografije s srečanja pa je gostitelj, svetnik in župan Svete Trojice v Slovenskih goricah David Klobasa, po naših informacijah odstranil z družbenih omrežij. Zakaj je bil na srečanje vabljen le del državnih svetnikov, z vodilnima vred? Kakšne vrste srečanje je bilo to – zlasti upoštevajoč informacijo, da se je skupina izbranih svetnikov ravno v Slovenskih goricah uskladila in »preštela« o sprožitvi parlamentarne preiskave, povezane s premierom Robertom Golobom ter z njim povezanima podjetjema Gen-I in Star Solar ter financiranjem stranke Gibanje Svoboda?

  • Dr. Marko Kržan, sociolog

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Komentar  Za naročnike

    Vojaška politika v novi dobi

    Vojaške strateške cilje bomo dosegli z ustrezno vojaško držo, s čimer bomo izvajali odvračanje in zadrževali varnostne grožnje ter se spoprijemali z njimi čim bliže njihovega nastanka in čim dlje od naše države ter zunanjih meja Evropske unije in Nata. – To ni odlomek iz strategije neokolonialne velesile, ki si jemlje pravico do preventivnih udarov v »varnostnem okolju« od vzhodne Evrope prek Bližnjega vzhoda do podsaharske Afrike. To je povzetek iz predloga vojaške strategije male države, ki naj bi po ustavi »pri zagotavljanju varnosti izhajala predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, oziroma male vojske, katere temeljna naloga je po zakonu »odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države«.

  • Borut Mekina

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Smo pozabili, da nas je po osamosvojitvi med prvimi poleg Vatikana priznala tudi Palestina?

    Kronologija uradnih slovensko-palestinskih odnosov sega v leto 1992. Palestina je bila tedaj ena od prvih držav, ki so priznale Slovenijo. Navadno se iz tistega časa kot države, ki je med prvimi priznala samoodločbo slovenskega naroda, spominjamo Vatikana, a bi lahko prav tako omenili Palestince, s katerimi nas sicer vežejo dobri odnosi še iz Jugoslavije. Toda Palestine v Sloveniji po letu 1992 ne omenjamo radi, glede temeljnih pravic njenih prebivalcev smo ali skrajno sumničavi ali celo nenačelni. Pred dobrimi petimi leti, ko Slovenija zaradi takšnih ali drugačnih interesov Palestine še vedno ni priznala, so iz Društva slovenskih pisateljev sporočili: »S kakšno hlapčevsko uslužnostjo se drznete v imenu slovenskega ljudstva, ki si je pred dvema desetletjema z 89 odstotki glasov priborilo neodvisnost in utrdilo ponos ter državni ugled, rogati temelju naše državnosti: pravici slehernega naroda do samoodločbe.«

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Svet  Za naročnike

    Skrajnodesničarski mehurček

    Vsi se še dobro spomnimo, kaj se je zgodilo 31. avgusta 1997: iz pariškega hotela Ritz se je odpeljala princesa Diana, za njo pa so se vsuli paparaci. In potem drveli in drveli in drveli za njo. Preganjali so jo, se zalezovalsko zaganjali, poganjali, blazneli, jurišali in drveli, drveli in drveli. Agresivno, histerično, posesivno, fanatično. Ščuvali so in hujskali. Na vsak način so jo hoteli dohiteti in ujeti – na vsak način so jo hoteli posneti. Hoteli so njeno fotografijo. Pa naj stane, kar hoče. Avto, v katerem se je peljala (in ki je hotel paparacem pobegniti), je pospeševal, čedalje bolj in bolj, dokler se ni v predoru – pri hitrosti 200 kilometrov na uro – silovito raztreščil. Diana, »najbolj fotografirana ženska na svetu«, je umrla.

  • Stanka Prodnik

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Kancler na obisku

    V torek je uredništvo informativnega programa začelo oddajo TV Dnevnik z obiskom nemškega kanclerja Olafa Scholza v Sloveniji. In zdela se je čisto prava izbira za začetek Dnevnika, ker je bil Scholzev obisk res nenavaden in zato medijsko zelo zanimiv. Scholz je namreč prišel k slovenskemu premieru Robertu Golobu, zvečer se je sicer srečal še s strankarskimi kolegi iz SD, a popolnoma jasno je, da je bil namen tega srečanja, da se nekaj zmenijo – in da je za Scholza to »nekaj« pomembno. Je šlo za kakšen dogovor glede Ukrajine? Je šlo za dogovor glede omejevanja uvoza kitajskih avtomobilov? Kakšno koalicijo poskuša skleniti Scholz z nami (in morda tudi drugimi državami), da je o tem hotel govoriti na štiri oči in pri tem prišel na obisk? Gre mogoče le za način zmanjševanja negativnega odnosa do Nemčije zaradi njene pretirane podpore izraelski vladi? Gre morda za kakšen vojaški dogovor? Je prišel podpret SD in Tanjo Fajon? Je prišel opozorit slovenske funkcionarje, da gredo predaleč pri napovedovanju hitrega priznanja Palestine? Je šlo mogoče za snovanje nove taktike proti Rusiji? Bo morda zrasla na slovenskih tleh kakšna nemška tovarna streliva? Imeli smo vsa ta vprašanja – in pričakovanja, da nam bo TV Slovenija dala te odgovore.

  • Peter Petrovčič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba  Za naročnike

    Sorazmerna represija?

    Marsikomu v laični in tudi v strokovni javnosti se je zdelo, da je policija – policijski šefi v pisarnah, ki so se udinjali politiki, in policisti na terenu – nad protivladnimi protestniki v času zadnje Janševe vlade izvajala nesorazmerno represijo. To je ne nazadnje potrdil tudi strokovni nadzor notranjega ministrstva v času, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V povezavi s tem je bilo podanih več deset prijav in kazenskih ovadb, a so jih na tožilstvu bolj ali manj brez izjem zavrgli.

  • Matic Gorenc

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Roberta Metsola brez odgovora

    V ponedeljek so aktivisti Inštituta 8. marec v okviru evropske kampanje My voice, my choice (Moj glas, moja izbira) predsednico evropskega parlamenta Roberto Metsolo pozvali, naj izrazi svoje mnenje o splavu kot temeljni človekovi pravici. A tega ni storila.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Novi obraz ali nove stranke?

    Rudi Dutschke, legendarni nemški levičarski aktivist, je umrl leta 1979 star komaj 39 let za poznimi posledicami atentata, ki ga je sicer preživel leta 1968, ko je na berlinskem Kudammu pred sedežem Zveze nemških socialističnih študentov (SDS) neki moški s ščuvaškim Springerjevim tiskom v žepu – kasneje se je izkazalo, da je bil navdušen tudi nad idejami neonacizma – pristopil k njemu, ga ozmerjal z »usrano komunistično svinjo« in ga, ob glasnem odobravanju nekaterih očividcev, trikrat ustrelil ter mu povzročil hude možganske poškodbe, zaradi katerih so se kasneje pri njem začeli epileptični napadi. Dutschke je v času svojega političnega aktivizma iznašel formulo plovbe po nemirnem morju med Scilo in Karibdo radikalnega fundamentalizma in konformnega realizma tedanjih levih strank, gibanj in frakcij. Njegova formula »pohoda skozi institucije«, ki je pustila veliko svobode v interpretaciji in razumevanju, je postala vodilo študentskih in sploh levičarskih gibanj po Evropi. Sam je imel sicer precej ambivalenten odnos do radikalnih akcij in celo terorizma, a je kategorično zavračal individualni teror, kakršnega je takrat zagovarjala Frakcija rdeče armade (RAF). Ambivalenten odnos je imel tudi do strankarstva, toda krilatica »dolgega pohoda« (aluzija na Mao Cetunga in kitajsko revolucijo) vstopanja v institucije sistema ter participacije v parlamentarnem boju ni le dopuščala, ampak celo predpostavljala. Krilatica je še danes aktualna ob dilemi, ali izkoriščati kulturno in intelektualno dominacijo ter delovati znotraj drobovja sistema in ga od znotraj preoblikovati ali biti dosledno zunajsistemski. In zato obroben.

  • Jure Trampuš

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Zafrkavanje volivcev

    Zakaj je smiselno ljudi načrtno odvračati od politike? Za to je več razlogov, a najočitnejši je tisti, ki pravi, da manj volivcev prinese manj nadzora. Zapišimo še drugače, v času, ko večina ljudi zavrača politiko, odločajo tisti, ki so zvesti privrženci točno določene stranke. Ta ima na volitvah zaradi slabše udeležbe razmeroma večji uspeh.

  • Peter Petrovčič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Sodniški politični aktivizem

    Ustavno sodišče je razveljavilo (eno od dveh) odločitev vrhovnega sodišča glede žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«. Gre za sodbo vrhovnega sodišča, s katero so trije politično pristranski sodniki – v nasprotju s številnimi sodbami v tej zadevi na podlagi odškodninskih in kazenskih tožb, na prvostopenjskih in višjih sodiščih ter vrhovnem sodišču – razsodili Janši v prid. Vrhovno sodišče bo moralo zdaj o zadevi odločati ponovno in skladno z navodili ustavnega sprejeti drugačno odločitev. S tem bo ta sodna saga dokončno zaključena.

  • Monika Weiss

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba  Za naročnike

    Kako nadzirati JEK 2?

    Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je ta teden predsedniku vlade Robertu Golobu, ministru za energijo Bojanu Kumru in državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program Danijelu Levičarju poslalo konkretne zahteve po primernejšem upravljanju projekta nove jedrske elektrarne do referenduma, ki naj bi ga politika sklicala jeseni.

  • Luka Volk

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika  Za naročnike

    Nedotakljivost trpljenja

    Prvak opozicije Janez Janša je po protestnem shodu SDS v četrtek nastopil v oddaji Odmevi na TV SLO 1 in se med drugim obregnil ob predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je menda, tako je zatrdil z žepno izdajo slovenske ustave v roki, neustaven. Pa to drži?

  • Luka Volk

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Politika

    Satirična stranka, ki si je za nalogo zastavila, da bo Violeto Tomić spravila v evropski parlament

    Leta 2010, potem ko je tudi Islandijo zadela svetovna finančna kriza, tamkajšnji bančni sistem pa se je dobesedno sesul, je na lokalnih volitvah v Reykjaviku slavila stranka s pomenljivim imenom – Najboljša stranka (Besti flokkurinn). Ustanovil jo je islandski komik Jón Gnarr. Šlo je za satirično stranko »anarhosurrealistov«, kakor so se poimenovali njeni člani, ki je med predvolilno kampanjo obljubljala brezplačne brisače v javnih kopališčih, severnega medveda v lokalnem živalskem vrtu in gradnjo zabaviščnega parka Disneyland.

  • Luka Volk

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba  Za naročnike

    Šarlatanstvo v šolstvu

    Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in različne delavnice za mlade z motnjo pozornosti. Nato se je odpravil na samostojno (podjetniško) pot, zagnal je projekt ZaLife, projekt, »ki s svojimi programi podpira in pripravlja najstnike za življenje ter jim izpolnjuje željo po več realnih pogovorih in pristopih za življenje v času odraščanja«. Skupaj s sodelavcema, Dejanom Koconom in Domnom Bukovcem – prvi je izkušnje 15 let nabiral v prodaji, pet let pa v coachingu odraslih v programih za osebnostno rast, drugi je projekt sprva podprl kot IT-jevec, zatem pa »mentor za življenje« postal tudi sam –, hodi po srednjih in osnovnih šolah po državi in mladim deli življenjske nasvete. O odnosih, o čustvih, o stiskah, s katerimi se spoprijemajo najstniki. O tistih najbolj občutljivih temah, ki naj bi zahtevale posebno skrb in kjer naj bi bilo potrebnega največ strokovnega znanja.

  • Johann Grolle

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Svet  Za naročnike

    Pozor, vroča voda!

    Nekateri v ameriškem podnebnem raziskovalcu Jamesu Hansenu, ki je razvil enega prvih podnebnih modelov, vidijo najstarejšega strokovnjaka za globalno segrevanje. Prvi je v ameriškem kongresu opozoril na dvig temperatur po vsem svetu. Že pred več kot štirimi desetletji je napovedal, da bodo osemdeseta leta najtoplejše desetletje od začetka beleženja temperatur. Še toplejša pa bodo devetdeseta, je napovedal, in številni so njegove napovedi videli kot pretirane. A Hansen je imel prav.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Nadpatrioti

    Na nedavnem Janševem shodu v Ljubljani je mrgolelo slovenskih zastav, pele so se slovenske pesmi, dvigali slovenski transparenti, vse je bilo posvečeno Sloveniji in slovenstvu. To je janševski ritual, ki govori: mi edini delamo in čutimo za domovino, mi smo edini pravi Slovenci in patrioti.

  • N'toko

    N'toko

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Žive meje  Za naročnike

    Komentar / Pozor, vohuni prihajajo!

    Francoska država, ki ima težave s pravo invazijo stenic, je po letu neuspešnega boja z nadležnimi krvosesi ubrala novo strategijo. Minister za evropske zadeve Jean-Noël Barrot je na začetku meseca stopil pred medije in povedal, da gre dejansko za lažni preplah, saj da »se je panika zaradi domnevnega širjenja stenic okrepila z dezinformacijami na družbenih omrežjih, povezanih s Kremljem«. Prav ste slišali, za stenice na pariški podzemni so krivi Rusi. Francozi, ki se pritožujejo nad srbečimi oteklinami po telesu, so zgolj nasedli kremeljski dezinformacijski kampanji, ki poskuša »spodkopati njihovo podporo Ukrajini«. Če vas kaj srbi, krivite Putina, ne nas. Bizarno iskanje krivca za razmnožitev stenic je zgolj zadnji primer konspirativne komunikacije evropskih liberalcev, ki za vsakim neugodnim političnim izidom vidijo podtalno delovanje tujih agentov.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Militarizacija EU

    Svet ECB je na začetku marca pustil troje ključne obrestne mere nespremenjene. Inflacija se v evroobmočju znižuje, gospodarska rast je šibka, toda leto 2024 je še vedno prehodno. Normalizacija ciljnih vrednosti inflacije in oživitev gospodarstva naj bi sledili po letu 2025. Podobno prehodno leto načrtuje na fiskalni strani tudi odhajajoča bruseljska administracija. Pogoji financiranja so na obeh straneh restriktivni in še naprej zavirajo povpraševanje, zlasti investicije. Tu tiči stara težava EU in njene strukturne neusklajenosti monetarne in fiskalne politike pri spodbujanju rasti. Vsi osrednji tekmeci EU na svetovni ravni so učinkovitejši in bolj produktivni, hitrejši in boljši pri kriznem prilagajanju. Revizija ekonomskega upravljanja EU naj bi prinesla zasuk, toda politični obeti niso dobri. Tveganja naraščajo, svetovno gospodarstvo je šibkejše, finančni baloni so na kritični točki, tik pred novim pokom. Militarizacija spet postaja ena osrednjih razvojnih politik, tudi v EU. Po logiki dolgih ekonomskohegemonskih ciklov smo sredi poglabljanja entropije pred novo veliko vojno. Super volilno leto je politični uvod, odložena ekonomska normalizacija zgolj posledica. Spoprijemanje z nepremostljivimi težavami se očitno nadaljuje.

  • Dora Trček

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  Za naročnike

    Uničujoči ogorki

    Ko se sprehajamo po mestnih ulicah, težko naletimo na kotiček, kjer ne bi bilo cigaretnega ogorka. Pravzaprav smo se jih že tako navadili, da jih niti ne opazimo več, pa čeprav ležijo odvrženi ob stavbnih vhodih, na pločnikih, v parkih, celo v neposredni bližini pepelnikov in košev za smeti. In prej ali slej končajo tudi v morju. Na ta problem opozarjata Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec iz socialnega podjetja Smetumet, ki z različnimi aktivističnimi projekti, akcijami in delavnicami širita zavedanje o smeteh, še preden te nastanejo. In predvsem ozaveščata o možnostih ponovne rabe, predelave in nadgradnje ogromne količine odpadkov, ki jih proizvaja človeštvo.

  • Arno Frank

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  Za naročnike

    Odklopljeni sanjač

    Las Vegas in privid iz opeke. Vila Nicolasa Cagea stoji na severu mesta in je posnetek mehiške haciende. Sprehajati se je mogoče tudi po notranjem dvorišču. Nikogar ni bilo videti, niti varnostne kamere, pod palmama je stal črn ferrari, spet potreben pranja. V garaži je čakal zlat lamborghini. WLAN ni zaklenjen, poimenovan pa je BruceLee. Nad bujnim vrtom, skozi katerega buči umeten slap, dogajanje iz svoje obore nadzoruje ogromna svinja.

  • Lukas Hildebrand

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Kultura  Za naročnike

    Z rejvom proti svetobolju

    Theo Zeitner in Victoria Vassiliki Daldas sta bila čisto navadna berlinska študenta, ki sta si ponoči dajala duška v tehnoklubih. Bila sta čisto navadna prišleka v Berlinu: bledi in svetlolasi Theo je po maturi v prestolnico prišel študirat filmsko montažo, bledolična Victoria s črnimi lasmi do kolen pa je tam študirala menedžment mode. Nato sta na Tinderju oba podrsala desno, se zaljubila in – začela sama producirati tehnoglasbo. Zeitner skrbi za ritem, Daldasova prispeva glas (in krike). Besedila govorijo o vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, o zasuku v desno v Evropi in o trdih drogah:

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / KAJ PA MIR?

    V petek izide nova Mladina! V trinajsti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 29. marca, dalje, preberite, zakaj več orožja ni nikoli prineslo več miru. Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović.

  • LV, STA

    28. 3. 2024  |  Politika

    FOTO / Shod proti Natu

    Na ljubljanskem Trgu francoske revolucije se je danes popoldne zbralo nekaj sto ljudi, ki so na shodu s sloganom "Ne Nato, mir nam dajte" pred 20. obletnico priključitve zvezi Nato pozvali k izstopu Slovenije iz zavezništva. Na protestu, ki se ga je udeležil tudi vrh stranke Levica, je bilo slišati tudi pozive k osvoboditvi Palestine.

  • LV, STA

    28. 3. 2024  |  Politika

    Nataša Pirc Musar / »Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna«

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Brdu pri Kranju na državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato poudarila, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Pri tem je posvarila, da današnjem svetu pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo. 

  • LV, STA

    28. 3. 2024  |  Politika

    Stojmenova Duh / »Svoje naloge sem vestno opravljala«

    Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je med današnjo obravnavo interpelacije zavrnila vse očitke o sumu nevestnega, neodgovornega in negospodarnega dela, zavajanja javnosti, neuresničevanja obljub ter opustitve dolžnega ravnanja. Kot je zagotovila, je s svojim delom in ekipo vestno opravljala svoje naloge.