Iztrebljeni

Zime je konec, narava se bo spet razbohotila, komarji in klopi, ta ljubka, človeške krvi željna mrgolazen, pa bo spet popestrila mirne večere ob vodi in brezskrbne sprehode v naravi. Komarji so v Sloveniji, vsaj za zdaj, za človeka le moteči, pa še to večinoma ne pretirano. A po svetu vsako leto samo zaradi komarjev, ki prenašajo malarijo, še vedno umre več kot 600 tisoč ljudi. Okuženih je na leto več kot 200 milijonov. Komarji mrzličarji (rod Anopheles), ki prenašajo malarijo, živijo tudi v Sloveniji. K sreči podnebne razmere (še) niso dovolj ugodne za njen razvoj. S klopi je zgodba, kar se nas tiče, nekoliko drugačna. Letos bodo samo v Evropi povzročili več kot 60 tisoč okužb z borelijo (v Sloveniji okoli 2 tisoč) in nekaj tisoč primerov klopnega meningitisa (pri nas okoli 200). Je to res nekaj, kar moramo prenašati? Ali ne bi bil svet brez komarjev in klopov lepši?

Gensko spremenjena smrt

Če razmišljamo o možnostih izbrisa določene vrste s planeta, sploh če gre za izjemno razširjene žuželke, ne moremo mimo vprašanja, kako tak projekt sploh izvesti. Ko gre za komarje, je namreč zgodovina pravzaprav polna neuspešnih (nekaj pa tudi uspešnih) poskusov lokalnega iztrebljanja komarjev, predvsem komarjev mrzličarjev, ki prenašajo malarijo. Lotevali so se jih in se jih ponekod še vedno s pesticidom DDT, ki pa velja za izjemno obstojno onesnaževalo in spada med hormonske motilce. Stoječe vode, osrednje okolje za razmnoževanje komarjev, je mogoče izsušiti, zasuti ali vanje naseliti vrste, katerih glavna hrana so prav komarjeve ličinke. V nekih drugih časih so stoječe vode prekrili s tanko plastjo nafte, ki je zadušila ličinke, hkrati pa komarjem preprečevala odlaganje novih jajčec. Za potencialno zelo učinkovito velja tako imenovana »tehnika sterilnih samcev«, ko veliko število moških komarjev z obsevanjem sterilizirajo in jih spustijo na prostost, kjer se parijo s samicami; iz jajčec se ne razvije nič. Število komarjev začne upadati. Če sterilizirate dovolj veliko število samcev, ki poleg tega uspešno tekmujejo za samice s plodno populacijo, lahko pride tudi do njenega sesutja. Ker je zelo težko ujeti ravnotežje pri odmerkih sevanja, ki komarja sterilizira, a ga hkrati ne prikrajša za kakšno drugo pomembno lastnost, je ta pristop zelo težaven. A tu se pojavijo gensko spremenjeni komarji. Britanska družba Oxitec že nekaj let razvija gensko spremenjene samce vrste Aedes aegypti, ki prenaša tropsko mrzlico dengi in rumeno mrzlico. Oxitecovi komarji imajo vgrajen gen, ki povzroči smrt njihovih potomcev, preden se ti razvijejo v odrasle žuželke. Ker njihovi potomci odmrejo šele na določeni stopnji razvoja, ličinke pred smrtjo tekmujejo za hrano z drugimi in tako dodatno zmanjšujejo populacijo. Že leta 2009 so jih na Kajmanskih otokih nekaj poskusno spustili v divjino. In rezultati naj bi bili izjemno spodbudni. Zdaj se pripravljajo na večji poskus v Braziliji. Enako tehniko bi lahko načeloma uporabili tudi za druge nadležneže, vključno s klopi. A pot do tja je še dolga in polna če-jev.

Gozd pri frizerju

Gozd na Grajskem griču nima posebne biološke ali proizvodne vrednosti, ima pa izrazito socialno in varovalno funkcijo. Gre za samorasel parkovni gozd, kamor se ljudje hodijo sprehajat in sproščat, od koder se razgledujejo po mestu. To ni naravni gozd, v katerem ne posegamo v naravne procese, kjer lahko drevo strohni in brez posledic pade. Tukaj lahko drevesa poškodujejo ljudi ali okoliške stavbe, in to moramo preprečiti. Zavod za gozdove Slovenije ima zato načrte za nego takšnih gozdov, v katerih določa, kako in kdaj jih je treba počistiti. Bolna in poškodovana stara drevesa so nevarna, še posebej na strmih pobočjih. Če jih ne bi odstranili, bi lahko padla na zdrava drevesa ter s koreninami vred s sabo odnesla še zemljo in bi lahko nastal pravi plaz.

Oči in ušesa Boga na YouTubu ...

Dokumentarni film Toma Križnarja in Maje Weiss Oči in ušesa Boga - videonadzor Sudana je v sredo ob polnoči doživel svetovno premiero. Da bi si film ogledalo čim več ljudi, so se avtorji odločili, da ga bodo predvajali prek spletnega družbenega omrežja YouTube in tako čim številnejšim ljudem omogočili vpogled v to, kaj se dogaja.

Saj ni res, pa je

V Evropi je že 147 bank humanega mleka, v Sloveniji pa za zdaj ne deluje niti ena. In to čeprav je podjetje Spar Slovenija ljubljanski porodnišnici že pred dobrim letom podarilo kar 25 tisoč evrov vreden stroj za pasterizacijo materinega mleka, pred tem pa 12 tisoč evrov vreden stroj za analizo materinega mleka; oba stroja skupaj omogočata zagon prve banke humanega mleka pri nas. Težava je v pomanjkanju denarja. V prostoru, predvidenem za mlečno banko, bi morali prenoviti električno in vodovodno napeljavo. Za to prenovo bi potrebovali nekaj tisoč evrov, a jih ljubljanska porodnišnica nima.